[SlovLit] Denvi Maksa Pleteršnika

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Marko Jesenšek" <marko.jesensek na uni-mb.si>
Sent: Monday, July 09, 2007 7:43 AM
Subject: FW: 

Spoštovani kolegi, 
vabim Vas na  znanstveni simpozij Dnevi Maksa Pleteršnika - Od Megiserja do elektronske 
izdaje Pleteršnikovega slovarja (Pišece, 13. in 14.  9. 2007).  Dnevi Maksa Pleteršnika so 
tradicionalno septembrsko srečanje slovenskih in tujih slovaropiscev v Pleteršnikovem rojstnem 
kraju Pišece (Maks Pleteršnik,  3. 12. 1840-13. 9. 1923).  Simpozij vodi Strokovni odbor Maksa 
Pleteršnika, ki skrbi za dejavno častitev Pleteršnikovega spomina  v Pišecah in v slovenski javnosti 
sploh. Prvi simpozij je organiziralo Slavistično društvo Slovenije (1994), nato pa je Strokovni 
odbor izpeljal še tri simpozije (1996, 1999 in 2003) z mednarodno udeležbo. 

Strokovni odbor Maksa Pleteršnika v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru tudi 
letos  pripravlja mednarodni znanstveni simpozij  (Dnevi Maksa Pleteršnika - Od Megiserja do 
elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja), ki bo potekal  13. in 14. septembra 2007 v Pišecah. 
Nastopajoči imajo  20 minut časa za predstavitev referata. 
Vabim Vas k sodelovanju in Vas prosim, da se do 10. 8. 2007 prijavite na naslov:  Marko Jesenšek, 
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor;  marko.jesensek na uni-mb.si  
in pošljete povzetek referata  (20 do 30 vrstic, pisava Times New Roman, velikost znakov 12).

Veselim se sodelovanja z Vami in Vas lepo pozdravljam.
                                   
Marko Jesenšek               

====

Ob izidu transliterirane in elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja  želimo na novo ovrednotiti 

slovensko slovaropisje, ki se začenja z Bohoričevimi poskusi  in Dalmatinovim Registrom,  

uresniči pa se z Megiserjevim slovarjem  (1592) in pred Pleteršnikom  (1894/95) dosega v

rhove z rokopisoma Kastelca  (ok. 1680) in Hipolita  (1711), Pohlinovim trijezičnim slovarčkom  

(1781) ter obsežnim in strokovno dobro zastavljenim Vodnikovim delom  (1800-1817), ki ga je 

skoraj v celoti objavil Cigale  (1860); pomembnejše slovarčke, tiskane ali rokopisne, so prispevali 

še Alasia (1607), Kranjsko besedishe pisano (17. stoletje - prvi slovenski rokopisni slovarček s 

slovenskimi iztočnicami), Miklaučev pomnoženi megiser (1744), Kumerdej (1787-1798), Gutsman 

(1798), Jarnik (1832), Janežič (1850, 1851), Drobnič (1858) in Zalokar (ok. 1870). Na Štajerskem 

sta bila pred Pleteršnikom  natisnjena le dva slovarja - Čebulovo Enu Mala Besediše  (1789) in 

Murkov nemško-slovenski ter slovensko-nemški slovar  (1833), obstajali pa so številni rokopisi: 

najstarejši ohranjeni rokopisni slovar je Apostelov  (1760), ki mu v 18. stoletju sledita še 

Popovičev   poskus etimologiziranja (zbirka besed na listkih iz leta 1789) in Zagajškov slovar  

(1773-1790/91), v 19. stoletju pa Harmanov slovarski poskus   (ok. 1803), Aličevi pripisi  v 

adelunga (ok. 1840), Pennov slovar,  pisan z grškim črkopisom (1854), Miklošičevo slovarsko 

gradivo  (1849-1855) in obsežno štajersko besedje, ki ga je od leta 1834 do 1874 zbiral Caf.   

Ali bo mogoče kdaj najti izgubljeno besedišče Petra Dajnka, ki je približno šest let pripravljal 

latinsko-nemško-slovenski slovar (1826-1832)? Fran Cvetko in Mihael Jaklin sta  ok. leta 1811 

prav tako zbrala nekaj nemško-slovenskega gradiva; večjezično  gradivo je ok. leta 1830 p

ripravljal Jakob Košar; nekaj črk ilirskega slovarja (E, F, G, H) je bilo delo Jurija Matjašiča; 

Štefana Kočevarja  je  zanimal besedni zaklad Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki ga je raziskoval 

od leta 1843 do 1848; primerjalni slovar slovanskih jezikov je po letu 1820 pripravljal Alojz Perger; 

Stanko Vraz  je vpisoval štajersko besedje v Murkov slovar. 

Soočanje razlikovalnega osrednje- in vzhodnoslovenskega besednega zaklada so spodbujali 

tudi najpomembnejši osrednjeslovenski slovarniki Pohlin, Vodnik in Cigale. Preko njihovih s

lovarjev so številne vzhodnoštajerske besede prišle tudi v Pleteršnika.

 

Namen in cilj sestanka

(1) Natančno prikazati zgodovinski razvoj slovenskega slovaropisja;  (2) oceniti delež in 

vpliv prekmurskega, štajerskega, koroškega in primorskega  besedja v slovarjih 

osrednjeslovenskega prostora, kar je  pripomoglo, da se je oblikoval prepoznaven skupni 

besedni zaklad  v celotnem slovenskem narodnostnem  oz. jezikovnem prostoru; (3) 

ovrednotiti vlogo in pomen Pleteršnikovega slovarja v sodobnem  slovenskem slovaropisju 

in njegovo uporabnost v mednarodnem prostoru; (4) oceniti transliterrirano izdajo Pleteršnikovega 

slovarja in njeno računalniško različico; (5) določiti pomen in uporabnost besednih korpusov 

v slovenskem slovaropisju; (6) analizirati dosedanje slovaropisno delo na Slovenskem in predstaviti 

smernice za nadaljnji razvoj; (7) pokazati, kako je slovar mogoče vključiti v sodoben pouk slovenskega 

jezika in književnosti. 



Slovaropisna tematika je v sodobnem evropskem  jezikoslovju zelo aktualna - zadnji veliki mednarodni 

slovaropisni simpoziji (Maribor,  Sofija) so pokazali, da je v Sloveniji  potrebno povečati zanimanje za 

Pleteršnika in spodbujati  nove slovaropisne projekte, izhajajoče iz Pleteršnikove pozitivne dediščine.

 

Leta 1893 je izšel prvi snopič Pleteršnikovega  slovensko-nemškega slovarja, ki je do danes ostal največji 

slovenski slovaropisni dosežek. Pričakujem, da bo znastveni sestanek pokazal na izredno bogat besedni 

zaklad, ki je zbran v slovarju,  in ga približal uporabnikom predvsem z elektronsko izdajo - na voljo 

je od leta 2006. Drugi, tj. transliterirani ponatis iz gotice  Plerteršnikovega slovarja odpira v slovenskem 

zgodovinskem in dialektološkem slovaropisju novo poglavje prav z elektronsko izdajo,  ki omogoča 

številne nove raziskave besedja in pomeni veliko pomoč  raziskovalcem slovenskega besedja pa tudi 

uporabnikom, ki želijo primerjalno in hitro priti do posameznih podatkov v slovarju.  Pleteršnikov 

slovar ima izjemno strokovno in uporabno vrednost, vendar je bil številnim domačim in tujim uporabnikom 

različnih strok težko dosegljiv. Nova digitalizirana izdaja Pleteršnikovega slovarja v knjižni in elektronski 

obliki ter spoznanja, ki jih bo ob tej priložnosti prinesel znanstveni sestanek z mednarodno udeležbo,  

povečujejo dostopnost  slovarja, zanimanje za Pleteršnikovo delo in slovensko slovaropisje nasploh.