[SlovLit] Odzivi na okroglo mizo o slovenščini v šoli -- Slovenščina v Nemčiji -- Digitalni arhivi -- Lepotica in Zver

[Miran Hladnik, Siol]

From: Klemen Lah [mailto:klemnov na gmail.com] 
Sent: Wednesday, May 09, 2007 12:50 PM
To: slovlit na ijs.si
Subject: Odzivi na okrogla mizo o slovenščini v šoli

Današnje Delo je v rubriki Pisma bralcev (str. 5) objavilo odziv Zorana Božiča na članek Ministrstvo zavrača očitke (objavljeno 25. 4. 2007). Lp, Klemen Lah 

=======

From: "Lingvistični krožek" <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Sent: Wednesday, May 09, 2007 1:41 PM
Subject: LK, 14. maj 2007

LK v Ljubljani vabi na 855. sestanek v ponedeljek, 14. maja 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete.
Predavala bo asist. mag. Saška Štumberger, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Naslov predavanja: Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji 

=====

http://www.imageandnarrative.be/digital_archive/introduction.htm -- o digitalnih arhivih v reviji Image (&) Narrative (http://www.imageandnarrative.be/ )

======

Od: Janja Vidmar [janja.vidmar1 na guest.arnes.si]
Poslano: 8. maj 2007 11:43
Zadeva: Fw: Bonbon

Spoštovani,
očitno jeza uboge pisateljske pare zaleže več kot razprave stroke. Naj si slov-litovci tole preberejo, bodo imeli slavisti vsaj eno uradno mnenje Ministrstva za šolstvo in šport, na katerega se bodo lahko obesili ...

Lep pozdrav,
Janja Vidmar, pisateljica

P.s.: Moja kolumna je bila objavljena v časniku Večer, odgovor Ministrstva nanjo pa teden dni pozneje, na izrecno zahtevo taistega ministrstva.

BONBON, torek, 24. 4. 2007, avtor: Janja Vidmar, pisateljica 

Čokoladni preliv
Zverjad & reforme 

Dovolite, da mi v današnji kolumni od jeze malce pade mrak na oči.
         Jezik je namreč že od pamtiveka konstanta, ki nas združuje. Izmed vseh človekovih potreb je potreba po izražanju ena natrdovratnejših, zato je literarna socializacija kot del bralne socializacije trajen proces, ki zahteva visok vložek mentorjev, učiteljev, staršev in tudi avtorjev. Nova zasnova pouka, s katero straši šolski minister in ki s krčenjem ur slovenščine v osnovnih šolah drsi od sporazumevalnih zmožnosti h golemu nizanju dejstev in definicij, resda lajša merjenje znanja otrok, ne pa tudi njihovo zmožnost razumevanja. Na prvi pogled težnjam po spremembah v izobraževanju vselej nasprotujejo težnje po ohranjanju obstoječe ureditve, kar seveda izhaja iz interesov ohranitve obstoječih družbenih razmerij.
         A če se ustavimo pri zdajšnjem, še veljavnem učnem načrtu za slovenščino, v katerem je bistven prav delež ur, namenjen maternemu jeziku, lahko sklepamo, da učencev ne bombardiramo več z informacijami o jeziku, temveč jih seznanjamo z načini njegove rabe, in jih ne zasipavamo z leksikografskimi podatki o književnikih, temveč se o književnosti pogovarjajo, jo poustvarjajo in se o njej kritično izražajo. In kaj je s tem, zaboga, narobe, lepo vas prosim? Ali je treba zrušiti vse, kar je starega, zgolj zato, ker sodi v prejšnjo politično garnituro?
         Zato je upravičen pomislek o napovedi šolskih reform, saj bodo nemara od obljubljenih višjih kvalitet znanja za učence naredile le to, da bodo zmanjšale šolsko zahtevnost. Ako se torej vračamo v šolski konzervatizem, se moramo zavedati, da ideje usmeritev, ki sebe označujejo za družbeno neodvisne, to sploh niso, ampak jih obvladujejo specifično določena ideološka in ekonomska ozadja.
         Konec koncev na novo ustanovljena društva in raznorazne pobude za šolo po meri človeka očitno izhajajo iz teze, da je znanstveno usmerjena šola otroku neprimerna, z leporečjem pa se sploh rade zakrivajo nekatere negativne težnje v šolski politiki. Dandanes je vendarle jasno, da ni mogoče doseči kakovosti znanja brez otrokovega vloženega truda. Zato se ne morem otresti suma, da je tudi dandanašnje histerično sklicevanje na otroka oziroma posameznika v izobraževanju samo posledica skrivanja nekih globljih družbenih interesov.
         Če šolskemu ministru ne bo uspelo docela izkoreniniti vzgoje in izobraževanja, bo književna vzgoja v sklopu moralnega presojanja otrokom ponudila spodbudo za samostojno presojo, kar tako ali tako vpliva na postopno zavestno usvajanje vrednot in moralnih sodb o svetu, na katere se spet sklicujejo ga. Likovič & co. Vsako teslo ve, da omejevanje, brezbrižnost in golo kopičenje informacij vodijo v slepo pokorščino oziroma odklanjanje vseh vrednot. Vprašanje je torej, kdo si želi tovrstne prihodnosti za naše otroke. Literarna socializacija v izvenšolskem okolju tako ali tako trči ob pretirano popularizacijo prevodne literature, kar je spet posledica komercializacije trga, in leto šolskih reform z zmanjševanjem števila ur slovenščine bo sproduciralo le še več alarmantnih izjav mladih pred kamerami, da mnogo raje berejo svetovno književnost, ker je boljša in manj dolgočasna (in to ob svetovnem dnevu materinščine, lepo prosim!).
         Mogoče bodo pa tile na ministrstvu za šolstvo končno vzeli zares pripombe avtorjev in strokovnjakov, ki jim je mar, kaj se dogaja z jezikom in književnostjo, in opustili prenavljanje, ki je zgolj samo sebi namen. 

BONBON, torek, 8. 5. 2007, avtor: Mihaela Praprotnik, odnosi z javnostmi MŠŠ 

Prejeli smo
Zverjad & reforme (drugič) 

V zvezi z netočnim in zavajajočim zapisom pisateljice Janje Vidmar v članku Zverjad & reforme bi želeli vašim bralcem predstaviti resnična dejstva.
         Nikoli v nobenem aktu Ministrstva za šolstvo in šport RS ni bilo omenjeno, kaj šele, da bi potekala razprava ali da bi se sprejemali kakšni zaključki in sklepi glede zmanjšanja števila ur slovenščine v osnovni šoli. Še manj, nikakor ni bil opravljen noben razmislek o zmanjšanju števila ur slovenščine na račun drugega tujega jezika kot izbirnega predmeta!
         Potreben prostor za drugi tuji jezik kot obvezni predmet, ki bi potekal predvidoma v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole, naj bi dobili s prerazporeditvijo tretje ure obveznih izbirnih predmetov, ki bi jo lahko učenec izbral kot nadobremenitev s soglasjem staršev.
         Kar predvideva sprememba, je to, da se vsakemu učencu omogoči, da na ravni senzibilizacije osvoji en tuji jezik, kar mu bo kot osnova rabilo za nadaljnje formalno, neformalno ali priložnostno izobraževanje. V predvideni spremembi se bo vsak učenec učil drugi tuji jezik, ob tem bo pa lahko izbral še tri ure izbirnih predmetov, kar pomeni, da bo imel tri enourne izbirne predmete, lahko pa enega dvournega in enega enournega. Posebej je treba poudariti, da bodo cilji učnega načrta tega tujega jezika drugačni kot cilji prvega tujega jezika (večinsko je to v Sloveniji angleščina) in da naj bi bil drugi tuji jezik po obsegu in didaktični zasnovi manj obremenjujoč kot prvi tuji jezik.
         V sedanji in načrtovani ureditvi lahko torej učenec v devetem razredu s tako razporeditvijo ob pogoju, da bi bil drugi tuji jezik omejen na eno uro tedensko, doseže enako obremenitev kot doslej, prav tako pa izbirnost ostaja neokrnjena: ostajajo mu tri možne ure za obvezne izbirne predmete. Res pa je, da bi za drugi tuji jezik potrebovali vsaj še pol ure tedensko, da bi dosegli želene cilje predvidenega programa predmeta. Zagotovo pa je res tudi to, da niti za te dodatne pol ure niti za prvo uro nikoli nismo načrtovali kakršnega koli zmanjšanja števila ur slovenščine (madžarščine in italijanščine na narodnostno mešanih območjih) ali katerega koli drugega predmeta! Takih namer nikoli ni izražal noben predstavnik ministrstva ali Zavoda RS za šolstvo!
         Zavedamo se pomena slovenščine v globaliziranem svetu in si želimo funkcionalno bolj pismene Slovence kot doslej, če sledimo raziskavi o funkcionalni pismenosti Slovencev, ki za nas žal ne ponuja rezultatov, na katere bi lahko bili ponosni in ki bi kazali na kakovost v preteklih letih. Prav zato letos poteka v vseh osnovnih šolah in vrtcih projekt Leto kulture, ki vključuje tudi segment pismenosti. Za spodbujanje pismenosti, razširjanje veselja do branja je Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravilo pogoje, da so vsi sedmošolci obiskali krajevno knjižnico, kjer so jim iz sredstev Ministrstva za kulturo podarili knjigo. Obenem je ustvarjena baza podatkov, dostopna na naši spletni strani in s povezavo na spletno stran Ministrstva za kulturo, kjer lahko vse šole in vrtci najdejo primerne prireditve za izvedbo svojih kulturnih dni.
         Vsa ta dejanja in še druge dejavnosti našega ministrstva kažejo na to, da je skrb za slovenščino izjemno poudarjena, zato nas toliko bolj čudi, čemu se v medijih želi ustvarjati prav nasprotna slika. Zapisi, kakršen je bil zapis gospe Vidmarjeve, zavajajo širšo javnost z neresnicami. Preden se tako težke neresnice zapišejo in objavijo, bi bilo dobro, da jih avtorji preverijo. In če bi tako bilo tudi v tem primeru, potem gospa Vidmarjeva ne bi nikoli zapisala, da šolski minister z novo zasnovo pouka krči ure slovenščine.