[SlovLit] Letošnja Pretnarjeva nagrajenca sta dr. Božena Tokarz in dr. Emil Tokarz

[Miran Hladnik, Siol]

From: "VELENIKA" <kplza na velenika-stropnik.si>
Sent: Friday, April 20, 2007 1:45 AM
Subject: ZNANA PRETNARJEVA NAGRAJENCA 2007 - AMBASADORJA SKJ


Znana letošnja Pretnarjeva nagrajenca - dr. Božena Tokarz in dr. Emil Tokarz - ambasadorja slovenske književnosti in jezika na Poljskem
 
Sosvet za podelitev Pretnarjeve nagrade 2007 v sestavi Mitja Čander, Goran Gluvić, Peter Kuhar, Ivo Stropnik in Vlado Žabot se je letos soglasno odločili izreči javno zahvalo in priznanje s Pretnarjevo nagrado mednarodno zaslužnima razširjevalcema in ambasadorjema slovenske književnosti in jezika na Poljskem - slavistoma, univerzitetnima profesorjema in zakoncema, literarni zgodovinarki dr. Boženi Tokarz in jezikoslovcu dr. Emilu Tokarzu - za vsestransko prizadevno in dolgoletno ustvarjalno delo pri povezovanju poljske in slovenske literature in jezika. - Slovesna podelitev bo 8. junija na VI. Herbersteinskem srečanju književnikov v Velenju. Za častno podelitev Pretnarjeve nagrade je letos imenovan književnik Vlado Žabot.
 
Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti po svetu je mednarodna kulturna akcija pisateljske asociacije Velenika in festivala Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov v Velenju, kjer nagrado podeljujejo od leta 2004 zaslužnim razširjevalcem slovenske književnosti in jezika po svetu, ki si v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945-1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s sodobno slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje. Presoja oz. kriterij izbora nagrajencev zajema vsa področja in zvrsti književnega oz. književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature in jezika. Pretnarjevo nagrado so doslej prejeli: Ludwig Hartinger (Avstrija, 2004), František Benhart (Češka, 2005) in Gančo Savov (Bolgarija, 2006). Nagrado financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje.
 
Zakonca Božena in Emil Tokarz sta najznamenitejša ambasadorja slovenske literature, kulture in jezika na Poljskem, verjetno pa tudi v Evropi in svetu. Poseben odnos do slovenščine sta oblikovala že med študijem slavistike in slovenistike v Lodžu oz. Krakovu, po opravljenih doktoratih pa sta svoje življenje in delo povsem posvetila slovenščini (najprej na domači univerzi v Katovicah), nato pa po vsej Poljski, Evropi in svetu. Kot literarna zgodovinarka in jezikoslovec se zakonca Tokarz odlično dopolnjujeta pri promociji slovenske književnosti. Med številnimi dosežki izpostavimo njun veliki projekt, tj. promocijo slovenske kulture in literature leta 2004 v poljskem časopisu Opcje - izčrpno sta predstavila sodobno slovensko literaturo druge polovice 20. st. (Krakar, Zajc, Kovič, Strniša, Kocbek, Geister, Šalamun, Svetina, Dekleva, Jesih, Debeljak, Ihan, Semolič, U. Zupan, Komelj, Bartol, V. Zupan, Šeligo, Smole, Jukić, Blatnik, Bojetu, Tomšič, Simčič, Lainšček, Kovačič, Lipuš, Žabot, Jančar, Jovanović, Zupančič, Partljič idr.), odmeve slovenske poezije, proze in dramatike v literarnozgodovinski stroki (I. Novak-Popov, A. Zupančič-Sosič, T. Virk, L. Kralj) idr.; predstavljena besedila so prevedli v poljščino njuni študenti in diplomanti (k sodelovanju sta pritegnila tudi K. Šalamun-Biedrzycka). K temu dodajmo, da je prof. dr. Emil Tokarz ustanovitelj prve slovenistike na Poljskem in da zakonca Tokarz danes neumorno navdušujeta svoje študente za študij in učenje slovenskega jezika ter branje slovenske literature ter jih usmerjata v pisanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog iz slovenske literature. Na univerzah v Katovicah (Božena T.) in v Bielsku-Biali (Emil T.) "zaradi njiju" študira slovenistiko skoraj sto (!) študentov, kar je skoraj toliko, kot na vseh ostalih evropskih univerzah in je primerljivo s študijem slovenskega jezika in književnosti na slovenskih univerzah. Objavljata razprave o slovenskem jeziku in literaturi ter skrbita za slovenske prevode in razvoj slovenistike na Poljskem. Promovirata vse, kar je slovenskega (sta ustanovitelja slovenskega lektorata na Univerzi M. Kopernika v Torunju, slovenistike na šlezijski univerzi v Katovicah in Bielsku-Biali ter Poljsko-slovenekega društva na Poljskem - povsod sta pridobila in navdušila veliko študentov za slovenski jezik in književnost, s tem pa ustvarjata trajne pogoje za promocijo slovenske književnosti, ki jo spodbujata v svojih seminarjih. Objavljata razprave o slovenskih prevajalcih poljske literature (npr. T. Pretnar, R. Štefan, L. Krakar, N. Jež, J. Unuk, B. Šömen idr.) ter poljskih prevodih Franceta Prešerna. Študente in diplomante spodbujata in organizirata za prevajanje slovenske književnosti v poljščino ter organizirata slovensko-poljska srečanja na Poljskem. Sta zaslužna sodelavca slovenskih univerz in literarnih, kulturnih ter znanstvenih prireditev v Sloveniji.
 
Božena in Emil Tokarz sta svoje življenje posvetila raziskovanju in promociji slovenskega jezika in literature. Vrata njunega doma v Sosnovcu so odprta vsem, ki jih zanima naša literatura in jo želijo razumeti, brati, prevajati, razlagati ali se o njej pogovarjati. Med številnimi Slovenci, ki so se navduševali za slovensko-poljske literarne stike, sta mdr. pogosto nudila gostoljubje tudi Tonetu Pretnarju, s katerim so skupaj načrtovali številne slovensko-poljske projekte. Njun dom v Sosnovcu je tako postal Slovenija v malem, fakulteti, na katerih še vedno delata, pa kovačnica diplomantov (bodočih literarnih kritikov, prevajalcev, piscev idr.), ki se zanimajo za slovensko literaturo, kulturo in jezik.
 
Prepričani smo, da s Pretnarjevo nagrado za leto 2007 izkazujemo posebno čast delu, ki sta ga zakonca Tokarz opravila za promocijo slovenske književnosti in tako povezujemo krog slovensko-poljskega sodelovanja. - (Iz utemeljitve predlagateljev dr. Marka Jesenška, dr. Nikolaja Ježa in dr. Andreja Rozmana).
 
                                                                                                                                 A. V.