[SlovLit] Cankarjevemu 2007 čez rob -- Knafljeva ustanova -- Kvantna teorija

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Matjaz Zaplotnik" <matjaz.zaplotnik na siol.net>
Sent: Wednesday, April 18, 2007 11:24 AM
Subject: (za Slovlit) Cankarjevemu 2007 čez rob

From: "t0004655" <benjamin.gracer na telemach.net>
Subject: Cankarjevemu 2007 čez rob
Date sent: Mon, 16 Apr 2007 21:37:09 +0200

Spoštovani, pošiljam vam kot mentor nekaj misli čez rob letošnjega Cankarjevega
tekmovanja, da bi se vsi bolje zavedali, kako stvari še malo niso
preproste, kadar se nekaj skuša izboljšati ali spremeniti, ker lahko
pride na daljših razdaljah celo do izničenja vsega, četudi smo upali
na najboljše. Z lepimi pozdravi in dobrimi željami, Benjamin Gracer

-------------------------------------

Cankarjevemu 2007 čez rob

Pravzaprav se že dolgo časa učim molčati in hkrati iskati obraz v 
lastnem jeziku. Spuščati se na dno, kjer te pričakajo izbrani 
potapljači vseh barv, da boš skupaj z njimi kalil vodo in ti bodo 
potem lahko rekli, kako se ne da nič napraviti, kako je vse 
nesmiselno ... Kaj bi s kulturo in predvsem jezikom, ki je naraven dar 
in živi sam po sebi, saj nam je narava dala besedni nagon. Čemu bi 
trošili energije in sredstva in bi gojili nostalgijo za nekaterimi že 
preizkušenimi oblikami takega dela?

Do kam bo šla ta naša blazna lahkost ničenja vsega, kar ustvarjamo in 
so ustvarili naši predniki?! Pišmeuhovstvo, lenoba duha in že 
kronična nagnjenost k lahkemu zaslužkarstvu in uživaštvu so 
pokazatelji, da se nam kot narodu neke prihodnje evropske regije 
slabo piše.

Jezik, literaturo, kulturo, kamor sodijo tudi slavistična društva, 
DPS, SAZU, šole in posvetne ter verske ustanove, ki se ukvarjajo med 
drugim tudi s poučevanjem jezika: od naših mam, vrtcev do univerz, 
imajo menda eno samo veliko, množično jezikovno tekmovanje za 
Cankarjeva priznanja v domeni osnovnih in srednjih šol. In še tega bi 
že kdaj uničili, če bi ne bilo posameznikov, ki lahko rečemo, 
vztrajajo za vsako (nikakršno) ceno. Danes se vse reši in lahko tudi 
(usodno razreši) z eno samo farizejsko lažnivo frazo: Ni denarja, ne 
moremo financirati projekta.

Tata-rata-tata: gospodje in predvsem gospe (se opravičujem, ste v 
večini) na stolčkih v "kanclijah" v imenu otrok, družin, staršev in 
družbe -- treba bo dvigniti zadnjice in stopiti ven v naravo in 
življenje. Najlažje je ob vseh klicih in prošnjah pokazati ali 
prevezati na sosednja vrata in potem na naslednja, ker so povsod 
trenutno odsotni. Z nekaj peščicami evrčkov se da vse rešiti tako v 
šolah kot občinah, regijah in na državni ravni, če se hoče sčasoma 
ustvariti neko močno osnovo za resnično polnokrvno opismenjevanje, 
razvijanje talentov in nagrajevanje. S približno dvesto evri lahko 
vsaka šola izvede Cankarjevo tekmovanje, če je le-to povezano s 
slavističnim društvom, ki kasneje prevzame v kraju organizacijo 
tekmovanja na republiški ravni. Talenti ne padajo z neba, temveč se 
rodijo, rastejo in se razvijajo v odprtih, duhovno bogatih okoljih.
Do resnične elite in "elitnikov" človeškega duha je dolga in trda 
pot. Vse drugo je blef, so muhe enodnevnice, ki jih z reflektorji 
osvetliš  samo za bleščav nastop enega večera. Mi pa bomo skrčili 
število ur lastnega jezika v šolah, ukinili slavistična društva ali 
jih ločili od šol in Cankarjevega tekmovanja, namesto da bi skupaj 
iskali nove oblike za delo, primernejše načine tekmovanja in vabili k 
sebi ustvarjalne, nadarjene ljudi.

O tem ne govorim zato, ker bi imel vsega "poln kufer" (sicer ne bi 
bil eden, bilo bi jih najmanj deset), pišem zato, ker sem že nekaj 
časa na svetu in se mi po vseh bliskih in (po)gromih kar dobro sveti, 
kje in kako ima hudič prste vmes. Enainštirideset let se že ukvarjam 
s tem "donosnim cankarjanskim poslom" in lahko vam zelo konkretno 
dokažem, kako je treba zgrabiti vraga za roge, kar lepo že v sami 
"štali", če se ne bojite za kariero in imate radi, zelo radi otroke 
in slovensko besedo. Uporabite ljubezen (če ste je zmožni najprej pri 
sebi), le ta v mojem primeru ni nobeno sredstvo za kakšno "dušno 
demagogijo". Začutite v sebi starša in njihovega otroka -- skozi 
pogovore -- do take mere, da se boste brez računov in špekulacij 
preprosto imeli radi. Povežite tako med seboj razred, krožek, 
skupino, organizirajte skupaj iskrene, prisrčne oblike dela. Na 
osnovi skupnih pogovorov, razmišljanj in razpravljanj začnite 
besedno, likovno, gibalno, glasbeno ustvarjati. Naj bo središče vsega 
dela nek učni projekt po skupnih zamislih. Na koncu šolskega leta se 
izda lična publikacija otroških izdelkov, ob katerih bodo uživali 
tudi starši, stari starši in iz povsem snobovskih razlogov še kakšna 
"žlahta" -- strgana plahta. Publikacije bodo otroci po zmernih cenah 
prodali. Še za družine jih bo premalo. Učitelj pa bo lahko nagradil 
učence z bogatimi knjižnimi nagradami. Po takem delu potem poiščite 
učenca, ki vam bo rekel, da ne mara slovenskega jezika. 

In kdo je, ki lahko razbije tak "šolski ljubezenski trikotnik"!? O, 
ja, poskusi so, včasih tako pritlehni, da po njihovi izjalovitvi 
lahko z obrazov bereš  slabo vest, sram, gnus do samega sebe. (Ne 
boste verjeli, koliko cankarjanskega je bilo v takem delu. Morda bi 
nam tudi take izkušnje pri nadaljnjih iskanjih koristile.)

Cankarjevo tekmovanje nikoli ni bilo tako pestro, odprto, pošteno in 
kritično do piscev literature in njihovih kritikov kot letošnje. 
Tekmovalec je imel vse možnosti skupaj z mentorjem odkriti na zelo 
konkretnih primerih, kaj literatura je, kako diametralno nasprotne so 
lahko ocene kritikov, predvsem pa, kako se zrcali življenje in se 
odstira resnica o posameznem in skupnem bivanju skozi fikcije kratkih 
zgodbah. Toliko kot smo se letos lahko mentorji naučili od 
tekmovalcev in oni od nas, se verjetno še ni zgodilo v vsej zgodovini 
Cankarjevih tekmovanj. Branje ob poglobljenih razmišljanjih, 
pogovorih, primerjanjih z življenjem v resničnosti nas je vodilo iz 
kratke zgodbe v esejistične oblike razmišljanj že na I. stopnji 
tekmovanja.

O iskanju novih oblik dela, ki bi razbremenile obsežnost tekmovanja 
predvsem na republiški ravni in hkrati omogočila tekmovanje večjemu 
številu učencev po šolah, pa bo treba še temeljito razmisliti.

Benjamin Gracer <benjamin.gracer na telemach.net>

=======

From: "Cindrič Alojz" <Alojz.Cindric na ff.uni-lj.si>
Sent: Wednesday, April 18, 2007 4:27 PM
Subject: Knafljev zbornik - (bivši štipendisti)

From: SZI-Dunaj Office [mailto:office na szi-dunaj.at] 
Sent: Tuesday, April 17, 2007 12:34 PM
To: Cindrič Alojz
Subject: Knafljev zbornik - predstavitev
 
Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju v sodelovanju z Založbo ZRC Vas vljudno vabi na predstavitev knjige:
 
KNAFLJEVA USTANOVA NA DUNAJU 1676-2006, uredil Vincenc Rajšp
 
V zborniku je predstavljeno 330-letno delovanje Knafljeve ustanove na Dunaju. Prispevki osvetljujejo ustanovo v okviru slovenske kulturne dediščine, njeno primerjavo z drugimi sočasnimi ustanovami in prizadevanja za njeno smotrno upravljanje. Vizija ustanovitelja, da svojim sorojakom omogoči študij v osrednjem znanstvenem in izobraževalnim središču - na Dunaju, je bila nedvomno izpolnjena, saj so slovenski izobraženci, ki so končali študije pred prvo svetovno vojno, igrali pomembno vlogo v politiki, kulturi in na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Po letu 1961 je Knafljeva ustanova Knafljevim štipendistom in drugim slovenskim raziskovalcem nadaljnja štiri desetletja omogočala bivanje in znanstveno delo na Dunaju. Knjigo bodo predstavili doc. dr. Feliks J. Bister, prof. dr. Dušan Nećak in prof. dr. Peter Vodopivec. Prireditev bo povezoval prof. dr. Oto Luthar.  
 
Predstavitev knjige bo v ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 11. uri v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4 (pritličje), Ljubljana.

=======

From: "Lingvistični krožek" <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Sent: Wednesday, April 18, 2007 1:05 PM
Subject: LK, 23. april 2007

LK FF vabi na 853. sestanek v ponedeljek, 23. aprila 2007, ob 17.30 v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predaval bo
Sašo Živanović, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tema predavanja:
Kvantna teorija stopnjevanja: pozitivne novice za negativne pridevnike. -- Alja Ferme