[SlovLit] Citiranje spletnih virov

[Miran Hladnik, Siol]

From: <alexia_03_ na hotmail.com>
To: <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Friday, February 16, 2007 7:45 PM

Lep pozdrav!

 

Obračam se na Vas, ker ste nam ravno pred nekaj meseci predavali o Wikipediji. 

Pred časom, natančneje novembra, sem v Wikipediji objavila članek o svojem domačem kraju-Gorje. Danes pa sem ugotovila, da se ta moj članek nahaja v sredini prilogi Dnevnika. Novinarka Vesna Levičnik je naredila >copy-paste.< ( No med nekatere stavke je vrinila besedice celo, ali pa je kakšno besedo izpustila, v večini pa gre kar za copy-paste ). Vem, da Wikipedija ni avtorsko zaščitena in ji je bilo to dovoljeno. Zanima pa me, če bi novinarka morala podatke preveriti in napisati vire?  Sama virov nisem navedla, saj sem določene stvari izvedela od domačinov, nekaj sem jih prepisala s tabel,  ki stojijo ob znamenitostih, nekaj pa z letakov, ki so krožili pred referendumom >Glasujte za Občino Gorje!< Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem! [...] 



http://sl.wikipedia.org/wiki/Gorje



======



Krajših citatov iz leksikonskih virov (npr. biografski in bibliografski podatki) večinoma ne identificiramo, ker gre za splošna dejstva in je nekako samoumevno, da si pomagamo z njimi (tako tudi s slovarskimi, literarnoteoretskimi, učbeniškimi definicijami ipd.). Med principe leksikografskega dela sodi odpoved lastnemu raziskovalnemu delu in jih bibliografije klasificirajo kot strokovne in ne kot znanstvene publikacije, tako izrecno tudi pri Wikipediji. Kadar pa brez vključevanja lastnih raziskav ne gre, ali kadar primerjamo različne leksikonske vire, ali kadar po obsegu in ambiciji presegajo strokovni prag, takrat jih seveda citiramo. Taki so pogosto tudi članki v Wikipediji, zato je Wikipedija vedno pogosteje citirani vir. Če si novinar pomaga s tujim daljšim tekstom tako, da je velik del njegovega prispevka iz rahlo modificirane tuje predloge, bi se v vsakem primeru spodobilo vir vsaj omeniti (npr. povzeto iz Wikipedije). Novinarke, ki je preplonkala članek iz Wikipedije, zaradi neetičnega obnašanja ni mogoče sodno preganjati, treba pa ji je sporočiti, da ni lepo ponašati se s tujim perjem. 



Pravkar sem na 40. strani brezplačne revije za mlade Unikat (http://www.unikat.cc/vsebina/Unikat33.pdf), ki sem jo včeraj zvečer pobral na FF, ker me je pritegnila podoba dražestne Mance Špik na naslovnici, našel eno svojo fotografijo, ki sem jo pred leti postavil na splet (http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/ucbeniki/mh/galeri36.html), brez navedbe avtorstva. Trenutna avtorska zakonodaja zahteva, da založnik za vsako uporabo tuje intelektualne lastnine vpraša njenega lastnika, tudi če izdelka ne krasi oznaka za copyright. Navijam za to, da se namesto copyrighta (c) uveljavi veliko bolj sproščena in življenjska zakonodaja creative commons (cc), ki je pisana na kožo novih medijev in omogoča uporabo tuje intelektualne lastnine brez avtorjevega izrecnega dovoljenja, vendar tudi ta vztraja pri priznavanju avtorstva (in včasih še pri prepovedi komercialne rabe). Urednik časopisa Tadej Hat bi torej moral navesti, čigava je fotografija in od kod jo je snel. 



Nagovarjam k ogledu spletne strani slovenske creative commons (ustvarjalne gmajne) http://creativecommons.si/ , zlasti poglavja o licencah cc (http://creativecommons.si/licence), ki ozaveščajo standarde obnašanja pri objavljanju in krepijo občutljivost za avtorstvo na tem področju. ---  miran