Jezik znanosti -- Žabot na Poljskem

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Alenka Jelen" <alenka.jelen na fdv.uni-lj.si>
Za: <slovlit na ijs.si>
Poslano: 29. november 2006 12:28
Zadeva: Vabilo na Posvet o jeziku znanosti in visokošolskega izobraževanja 
na Slovenskem

Spoštovani, vprašanje jezika visokošolskega izobraževanja in znanosti na 
Slovenskem je zadnje čase precej vroča tema. Kako zagotoviti nemoteno 
sporazumevanje tako v mednarodnem kot v narodnem in državnem okviru? 
Sleherno apriorno izključevanje enega od potrebnih polov komunikacije, 
bodisi slovenščine kot uradnega, državnega in narodnega jezika, bodisi 
tujejezične, zlasti seveda anglofonske komunikacije, je nevarno ali vsaj 
neproduktivno. Kako zagotoviti plodno, trajno in nekonfliktno sožitje, pa 
zaenkrat ostaja odprto vprašanje, ki kar kliče po odgovorih. Nekaj jih bomo 
poskušali skicirati s sogovorkami in sogovorci na POSVETU  O JEZIKU ZNANOSTI 
IN VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA NA SLOVENSKEM.

Pridružite se nam v petek, 8. 12. 2006 ob 10. uri, v Hribarjevi dvorani 
Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12. --- Organizacijski odbor: red. prof. 
dr. Ada Vidovič Muha, red. prof. dr. Tomo Korošec, izr. prof. dr. Monika 
Kalin Golob, izr. prof. dr. Marko Stabej

==========

Od: "Andrej Szurla" <surla na ares.fils.us.edu.pl>
Za: <slovlit na ijs.si>
Poslano: 29. november 2006 16:02
Zadeva: Vlado Žabot na Poljskem

Lep in zadovoljen pozdrav iz južnega konca Poljske!

Mala turneja gospoda Žabota je za nami. Mislim, da smo jo izpeljali uspešno 
in v vzajemno zadovoljstvo. Za gosta je bilo vse skupaj najbrž kar naporno, 
saj je v treh zaporednih dneh obiskal tri mesta in imel vsakokrat dva 
nastopa, za nameček pa je v funkciji predsednika slovenskega pisateljskega 
društva še sestankoval s svojim poljskim kolegom.

Trije intenzivni dnevi so se pričeli v Bielsku-Biali, kjer se študij 
slovenščine odvija na Tehniško-humanistični akademiji. Dopoldne je g. Žabot 
v šoli obogatil naše precej borno poznavanje slovenske mitologije, literarni 
večer pred dobrimi tridesetimi poslušalci pa smo izvedli v 
gostinsko-galerijskem lokalu Galeria Wzgórze, ki že tradicionalno gosti vse 
tukajšnje slovenistične prireditve. Za zelo informativno uvodno predstavitev 
Žabotove proze je poskrbela prof. Bożena Tokarz, sicer profesorica za 
literarno teorijo in teorijo prevoda na Inštitutu za slovansko filologijo 
Šlezijske univerze v Sosnovcu (oz. Katovicah). Prepričan sem, da se je vsem, 
ki so se z gostovo -- nič kaj lahkotno -- ustvarjalnostjo že srečali, po teh 
besedah odprlo marsikatero zapleteno mesto teh romanov. V "praktičnem" delu 
srečanja je nato g. Žabot prebral odlomek romana Sukub, nakar so študentje 
brali svoje prevode odlomkov istega dela. Srečanje je zaključil živahen 
pogovor o pisateljevi ustvarjalnosti (med katerim smo npr. od gosta 
izvedeli, da je zaključno kratko poglavje obravnavanega romana pravzaprav 
neke vrste opis njegovega doživljanja slike Mona Liza, ki da je sama po sebi 
utelešenje najvišje, tj. četrte stopnje doživljanja ljubezni), pa tudi o 
organiziranosti Društva slovenskih pisateljev.

Vse skupaj smo naslednjih dan, v torek, ponovili še v Sosnovcu in Katovicah. 
V prvem izmed omenjenih mest se nahaja "katoviška" slavistika, kjer je g. 
Vlado še enkrat predaval o slovenski mitologiji -- in se študentom, med 
katerimi je bilo tudi precej neslovenistov, preverjeno vtisnil v spomin s 
strašljivo verzijo mita o rusalkah in orisom precej morbidnega običaja 
obhajanja predvečera Svete Lucije. Za literarni večer smo tokrat prvič 
izbrali vse popularnejši klub Dekadencja v središču Katovic; verjetno pa to 
ni bilo naše zadnje sodelovanje, saj so bili lastniki lokala prijetno 
presenečeni nad številom obiskovalcev -- zbralo se nas je vsaj štirideset --  
in temu primernim zaslužkom od prodaje pijač. Najbolj me je razveselil 
pogled na kar nekaj nekdanjih študentov, za katere prevzem diplome -- čeprav 
v glavnem niso našli zaposlitve, v kateri bi lahko uporabljali pridobljeno 
slovenistično znanje -- očitno vendarle ni pomenil prenehanja zanimanja za 
slovensko besedo. Znova smo se ukvarjali predvsem z romanom Sukub, katerega 
fragmente smo prevajali tudi v Sosnovcu. Prevajalske dosežke študentov obeh 
visokošolskih središč smo združili v mapah, ki smo jih razdelili med 
obiskovalce literarnih večerov (poleg literarnih fragmentov smo v branje 
ponudili tudi poljski prevod vseh treh literarnozgodovinskih razprav, 
predstavitve našega gosta in pregleda spletne dosegljivosti slovenske 
literature, ki jih najdemo v Almanahu -- prevajanja le-teh so se lotili moji 
bielski študentje, pri pregledovanju in popravljanju pa mi je pomagala 
katoviška kolegica Monika Matuszewska-Gawłak). Dodatni akcent tega večera so 
prispevale naše študentke, ki so v za to priložnost sestavljenem zborčku 
zapele štiri slovenske ljudske pesmi. (Tule moram priznati, da mi je bilo ob 
ubranem petju resnično žal, da nismo realizirali že skoraj dogovorjenega 
obiska in nastopa gospe Ljobe Jenče, saj bi bilo to srečanje za naša dekleta 
gotovo dodatna spodbuda za še resnejše ukvarjanje s petjem.)

Malo poljsko turnejo je g. Žabot sklenil v Krakovu, kjer je po predavanju na 
Jagelonski univerzi zvečer nastopil v legendarnem študentskem klubu Pod 
jaszczurami. Tudi ta dogodek je uvedlo predavanje prof. Tokarzeve, 
povezovala (in prevajala) je kolegica Bojana, s prevodi jezikovno in 
stilistično zahtevnih odlomkov romana Volčje noči pa so -- sicer zaradi 
vpisne politike šole maloštevilni -- krakovski študentje dokazali, da bi 
vodstvo eminentne krakovske univerze zares lahko resno razmislilo o dvigu 
študija slovenščine na nivo prvega oz. samostojnega študijskega jezika.

Obisk Krakova je g. Žabot izkoristil tudi za srečanje z visokim 
predstavnikom poljskega pisateljskega združenja, kar bo -- upajmo --  
obrodilo sad v obliki vključitve Poljakov v veliki mednarodni projekt 
izdajanja sto izbranih slovanskih romanov. V prepričanju, da smo z 
gostovanji umetnikov slovenske pisane besede zadovoljni vsi, ki smo pri njih 
sodelovali, vse lepo pozdravljam iz Katovic --- Andrej Šurla