[SlovLit] Humanistika
Miran Hladnik, Siol
miran.hladnik na guest.arnes.si
Tor Nov 28 23:18:50 CET 2006
Miran, zdravo:
vceraj (ponedeljek) dopoldne sem napisal to, kar
sledi, -- in poslal Bojanu Borstnerju. Odpisal mi
je danes, da mu je vsec. Ni za javno objavo v
sedanji, zelo osebni in neposredni obliki.
Obdelava bi verjetno podvojila obseg, ceprav bi
skrcil angleski sklepni del na minimum. Ne vem,
ce bi bilo potem v resnici zanimivo in vredno
objave. Kje? Na SlovLit-u? Tiskani mediji se mi
zdijo povsem zaprti zame, za moj nacin pisanja in
za teme, ki me nagovorijo. Konec koncev sem na
vec mestih tudi v resnici izkoristil posebnosti
elektronskega medija. In v tem mediju, na
SlovLitu, sem tudi izvedel, da bo jutri simpozij
na to temo.
[igor, res je tudi za slovlit malo dolgo (naslednjič
raje postavim na splet in napravim povezavo na tako
obsežen prispevek), vendar kot simpatična izjema
dobrodošlo! --- miran]
*****
Date: 11:27 2006-11-27 +0100
To: filozof <bojan.borstner na uni-mb.si>
From: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Subject: humanistika
Bojan, zdravo:
najbrz si se bil dekan, ko si se prijavil na
posvet o humanistiki danes -- seznam sodelujocih
(vsaj v dopoldanskem oziroma uvodnem delu) je ze
tak: izrazito institucionalen, o humanistiki bodo
govorili ljudje na polozajih, ki sami
prvenstveno, po svoji akademski karieri niso
humanistii (hja, celo tu se obcuti rahlo
protislovje), -- ce odmislim prvega govorca, ki
pa je sicer postal akademik, a je znova nekaj
drugega: primarno pesnik (dvomim, da bo svoje
imenitne *uredniske* izkusnje izrabil kot
utemeljitev, da je humanist (hja, znova se
prikrade zgodovina te besede kot podton)).
Marko Jesensek ni predstavljen ne kot prorektor
in ne kot v. d. dekana -- vsaj ne v razposlanem
vabilu, temvec zgolj kot predstavnik UM, ki bo
govoril o rabi slovenscine (kakor da smo v 19.
st., ko so v drugi polovici na Stajerskem jasneje
cutili ogrozenost jezika kot v osrednjih
slovenskih delih in bili pripravljeni temu
podrediti marsikaj drugega).
Raba jezika -- pa se mi zdi temeljna, izhodiscna
disciplina v vsaki humanisticni znanosti, je del
kulture disciplin, ki je zadnje case ogrozen
(vsaj v teh krajih, a glede na to, da se problema
zavedajo mnogi humanisti v ZDA, je to ocitno
sirsi problem: podrejanja drugemu jeziku v meri,
ki skrbi celo maticne uporabnike tega jezika) --
zaradi kriterijev vrednotenja znanstvenih del, ki
silijo v objavljanje v drugih jezikih, pravzaprav
pa favorizirajo objavljanje v anglescini (ne vem,
nisem videl nobene stevilke Slavic Studies, da bi
vedel, ce so tam objavljeni [tudi] clanki v
izvornih jezikih ali ne, naslovi so zmeraj
navedeni v anglescini; za germanisticne revije,
ki izhajajo v ZDA ali Avstraliji, je znacilno, da
je v njih velik, celo pretezen del clankov
objavljen tudi v nemscini: vsaj za zdaj -- in
pomemben, moderen ali domiseln del germanistov
deluje tam: Nemci na zacasnem delu in drugi).
Jezik v humanistiki in znanstveni jezik --> jezik
sporazumevanja --> jezik kot izrazanje in jezik
kot sporocanje. Curtius v vsej svoji knjigi
govori o rabi latinscine in o nastajanju
nacionalnih kultur oziroma literatur. Opuscanje
latinscine je bilo stoletja dolg proces -- zlasti
v znanosti. Anglesko osvajanje sveta je trajalo
prav tako stoletja, a po svoje je bilo opravljeno
hitreje. Po sesutju imperija pa je nastal imperij
jezika, ob katerem zaradi tehnoloskih razlogov
ostaja zakrit pomen spanscine (portugalscina je v
rabi samo v Braziliji v Juzni Ameriki).
Govorim o jeziku, a je treba omeniti se nekaj
drugega, kar "organizacijsko" zaznamuje tukajsnje
presojanje humanistike. Minulo sredo sem na
akademskem zboru ujel pogovor med Markom in enim
od zgodovinarjev - o CZN. Marko je pripomnil, da
ljudje po ustanovah izven univerze ne razumejo
potreb ljudi z univerze, ko gre za objave. Ne
vem, kaj je narobe pri CZN, katerih stvari niso
upostevali, spremenili in / ali dodali. Niti za
moje trenutno razmisljanje to ni bistveno: proces
izbire clankov, uredniska obdelava, tehnicna
opremljenost. Ali preprosto: razsirjenost revije,
morda jezik objav, nedvomnoin najbolj verjetno:
upostevanost v bazah in indicih, kot krona:
stopnja ucinka (impact factor). Ker je imela
Dragica Haramija enake ocitke na racun revije
Otrok in knjiga, se bojim, da se v svojih
predvidevanjih ne motim (ne glede na vprasljivo
veljavnost sklepanja po analogiji -- prav v
znanostih, disciplina pri delu kot kultiviranost
zahteva v znanostih previdno opiranje na ta
miselni postopek).
Revije so torej manj uporabne / manj tehtne za
univerzitetne osebe -- iz formalnih,
institucionalnih, zaposlitvenih razlogov, ne po
svoji vsebini, celo ne po svojih vsebinski tezi
ali odmevnosti (naklada revije Otrok in knjiga je
pravzaprav fantasticno visoka glede na krog
uporabnikov slovenscine; cenjenost pa seveda v
svetu bistveno vecja kot doma -- ne glede na
moznost razumevanja vseh podrobnosti in celotne
vsebine). Je torej *znanost*, kakor je definira
univerza, merilo, ki se mu morajo podrejati vsi
drugi? Kaj pa ce se ta univerzitetna znanost --
znanost po merilih ministrstva, opira na nekaj,
kar ni kaj dosti znanstveno, temvec je predvsem
ekonomsko?
Hans Blumenberg je utemeljil metaforologijo: a je
za to svoje dejanje hkrati ugotovil, da spreminja
funkcijo metafor. Morda jih ne odpravlja,
vsekakor pa spodbuja njihovo bolj manieristicno
izrabo. Historicni casi se ne vzpostavljajo s
posebnostmi izrabe metafor na enak nacin, ko je
zgodovina metafore, zgodovina spreminjanj njenih
razlag in izrab, enkrat napisana kot monografska
predstavitev in strnitev. Tako se je spremenila
funkcija navedkov v trenutku, ko se je uveljavilo
obdelovanje navedkov s statisticnimi metodami.
Zamisel, na kateri temeljijo indici navajanj, so
sprozili proces prilagajanja -- proces
upostevanja, da to obstaja. Ko je Thompson Group
kupila se program EndNote Plus, je zaokrozila
svoje nakupe in obvladovanje sveta navedkov. Pred
tem je ze kupila ICI, institut, ki si je izmislil
izrabo navedkov. Program EndNote Plus pa avtorjem
clankov olajsuje izrabo in vkljucevanje navedkov.
Izraba navedkov na dveh ravneh je v rokah iste
firme. Firme, ki na koncu izracunava tudi IF neke
revije. Hah, kako dober temelj ima slovensko
merjenje znanstvenosti znanosti.
Curtius zgolj na dveh mestih v svoji knjigi
govori o latinscini kot taki -- vsaj po stvarnem
kazalu: v 2. in 17., torej predzadnjem, poglavju.
V 2. poglavju je govora o latinskosti srednjega
veka glede na njegove politicne in upravne
znacilnosti (razmerje med kulturo, cerkvijo,
oblastjo, laiki -- in umetnostjo, znanostjo
(vednostjo) glede uporabljanega jezika), v 17. o
Dantejevi vmescenosti med latinscino in
italijanscino. Curtius je knjigo napisal v
nemscini, a jo je pisal kot romanist.
Jean Seznec je svojo knjigo o prezivetju
poganskih bogov v renesancnem humanizmu napisal v
francoscini. Dokoncal jo je ze po izbruhu II.
svetovne vojne, tik pred nemsko okupacijo
Francije. Izsla je kot publikacija Warburgovega
instituta v Londonu -- v francoscini leta 1940.
Sele leta 1953 je izsel angleski prevod: avtor ga
je avtoriziral (poudaril, da se razlikuje od
francoskega originala le po popravkih stvarnih
napak, modernizaciji bibliografije in boljsi
kakovosti reprodukcij). Princenton UP knjigo
ponatiskuje. Poznamo jo torej in nam je dostopna
v znacilni in skrbni ameriski tiopografiji. Ji je
res sele prevod zagotovil trajnost? Ji povecal
odmevnost in uporabnost?
Z osuplostjo sem ugotovil, da so v anglescino
prevedene skoraj vse Blumenbergove knjige. Ne
predstavljam si, kdo ima dovolj znanja, da bi se
lotil prevajanja katerekoli v slovenscino. Zdijo
se mi tako vezane na svoj originalni jezik kakor
lirika (in vendar z uzitkom prebiram Novakove
prevode provansalske trubadurske lirike, ne da bi
se spraseval, kaj vse je moral spremeniti,
opustiti, prilagoditi Boris A., da je lahko ujel
vsaj velik kos misli in njene oblike v
slovenscini). Je to bilo pomembno za
Blumenbergovo uspesnost / odmevnost? Koliko se je
spremenila po tistem, ko so bili na voljo prevodi
v anglescino? (Vem, vem, ni primerljivo, ce je
originalna objava v nemscini ali slovenscini.)
Francis Haskell se je kot mladenic oblikoval v
umetnostnega zgodovinarja -- tako da se je druzil
z nemskimi umetnostnimi zgodovinarji v prostorih
Warburgovega instituta v Londonu. Tja so se
umaknili pred nacisti na oblasti. Zaradi njih
niti niso hoteli uporabljati nemscine.
Pripravljeni pa so bili mladenicu posredovati vse
svoje znanje. Krizano z angleskim ekonomskim
zgodovinopisjem je to vednost izrabil za
znamenito knjigo o barocni umetnosti in njenih
narocnikih. Z zamikom nekaj desetletij je izsel
nemski prevod knjige -- avtor ga ni potreboval,
da bi zaslovel. A ton predgovora k nemski izdaji
je oseben, ganjen: veliko mu je pomenilo, da bo
knjiga odslej dostopna v tem jeziku prav v
svetlobi mladostnih spominov. Verjetno bi bil
ocaran, ce bi bila prevedena v slovenscino --
zaradi eksoticnosti, nenavadnosti, da ga do te
mere cenimo: hocemo brati njegovo delo v svojem
jeziku.
(Za sklenitev kroga: Curtius se je srecal z
Warburgom tik pred njegovo smrtjo; v tem casu se
je od posvecanja moderni / sodobni francoski
kulturi obrnil k raziskovanju celotne evropske
preteklosti; ves cas vojne je iz Bonna ohranjal
stike z Warburgovim institutom v Londonu.
Blumenberg je dobil bistven navdih za svoje
paradigme metaforologije, studijo, s katero je
utemeljil svoje raziskovanje in svoj opus, pri
Curtiusu. Preselitev Warburgovega instituta v
London je pomenila [skupaj z odhodom velikih
antikvarjev], da je Nemcija izgubila svojo
vodstveno vlogo na podrocju umetnostne zgodovine
in rokovanja z umetninami. V tem kotnekstu je
treba gledati oba konca Haskellove zgodbe.)
<http://en.wikipedia.org/wiki/Hans_Blumenberg>
<http://de.wikipedia.org/wiki/Hans_Blumenberg>
<ttp://www.nybooks.com/authors/385>
<http://en.wikipedia.org/wiki/Francis_Haskell>
<http://en.wikipedia.org/wiki/Jean_Seznec>
<http://warburg.sas.ac.uk/>
<http://en.wikipedia.org/wiki/Warburg_Institute>
O Wikipediji:
<http://www.nature.com/news/2005/051212/full/438900a.html>
<http://news.zdnet.com/2100-9588_22-5997332.html?tag=nl>
<http://news.zdnet.com/2100-9595_22-6053754.html?tag=zdnn.alert>
<http://blogs.zdnet.com/BTL/?p=2278&tag=nl.e589>
<http://blogs.zdnet.com/open-source/?p=524&tag=nl.e589>
Naj res vsi obvladamo skupen jezik, ki pa ne bo
umeten? Latinscina je bila ziva dolga stoletja na
mnogih ravneh, ceprav so jo hkrati umevali kot
umeten jezik, kot nasprotje ljudskemu. Naj res
*sami* pisemo in beremo samo se v anglescini?
Bodo s tem postali prevajalci odvec? So res
moteci: zakrivijo prevec napak, vsaj
nesporazumov? Studentka na nemcistiki je obdelala
taksno studijo -- o Thomasu Mannu v casu eksila v
ZDA in o nesporazumih, ki so nastajali zaradi
"posegov" prevajalcev; zakaj je bil jezen na
svojo *prevajalko* romanov in jo je v odlocilnem
trenutku za politicne govore zamenjal s
*prevajalcem*: a je to samo povecalo nesporazume,
ko je slo za prepoznavanje ustreznosti prevoda.
Marko bo govoril o rabi slovenscine v solstvu in
v izobrazevanju: pri pouku v devetletki in pri
branju Wikipedije (tudi ce ne bo navedel svojih
razlikovanj, si jih ni tezko oskrbeti); v
znanosti in v kulturi (ali znanost ni del kulture
v tem kontekstu; je del kulture pogovorni,
vsakdanji jezik, ki je vsaj pri mlajsih poln
anglicizmov; kaj pa umetnost ali vsaj velik del
medijskih vsebin: kako se odzovemo, kadar na
televiziji predvajajo nadaljevanko ali film, ki
*ni* v anglescini, a tudi ni domaca, torej
slovenska?). Govoriti je ocitno treba o rabi
slovenscine vsaj glede na anglescino v teh
sferah, ki je nedvomno nadomestila nemscino iz
Cigaletovih in Pletersnikovih casov; ne moremo
vec govoriti zgolj o rabi slovenscine same po
sebi (izid 2. dela Stabejevega velikega
anglesko-slovenskega slovarja je napovedan prav
za 29. november).
Tako ostane za sklep -- misel ali vprasanje: ali
se naj potrudimo in prevedemo cim vec iz
Wikipedij v razlicnih tujih jezikih (o
Blumenbergu je vec v nemski verziji kakor
angleski) -- v slovensko verzijo; naj pisemo o
sebi v slovenscini za slovensko verzijo
Wikipedije in taka gesla *sele nato* prevedemo --
ali pa jih naj pisemo kar neposredno v
anglescini? Kdo so nosilici *slovenske* verzije
Wikipedije? Kdo jih podpira *tu*?
<http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran>
Nedvomno lahko samo v *slovenskih* revijah
objavim **serijo** "[Pisatelj] v [nekogarsnji]
ureditvi" (dve sem ze). In samo **strnitev** te
serije v Slavic Studies, Zeitschrift für
slawissche Philologie ali, morda, celo v Studies
in Bibliography. Vsaj po moji presoji in za moje
predstave in zmoznosti -- zivljenjsko delo, krona
vseh drobnih korakov, delnih studij. Tu nekje --
pa cem sem znanstvenik po merilih slovenskih
univerz ali nisem. Z veliko discipline (odrekanj
in pozrtvovalnosti) za razvoj ene od
humanisticnih disciplin, verjetno celo ene
temeljnih (vsaj po M. Maussu): filolosko delo kot
dokumentiranje, ohranjanje in zagotavljanje
dostopnosti rokopisov oziroma objav besedil. Kar
se morda celo zdi nekoliko tavtolosko -- prav
danes, ko se je medij (nosilec) spremenil v nekaj
neoprijemljivga in je besedilo bolj materialno:
na zaslonu.
Za konec, seveda, se nekaj informacij v
anglescini. Gospod Bailey mirno v uvodu v svojo
bilbiografijo zapise, da se je *omejil* na objave
v angleskem jeziku. Je zato pomen objav v drugih
jezikih manjsi, zanemarljiv -- ali se v tem
dejstvu razkriva le njegova *slabost*?
*****
Date: Sat, 4 Nov 2006 07:52:25 +0000
From: "Humanist Discussion Group (by way of Willard McCarty
<willard.mccarty na kcl.ac.uk>)" <willard na LISTS.VILLAGE.VIRGINIA.EDU>
Subject: 20.302 new on WWW: TL Infobits for
October; Scholarly E-Pub Bibliography changes
Humanist Discussion Group, Vol. 20, No. 302.
Centre for Computing in the Humanities, King's College London
www.kcl.ac.uk/schools/humanities/cch/research/publications/humanist.html
www.princeton.edu/humanist/
Submit to: humanist na princeton.edu
--[2]------------------------------------------------------------------
Date: Sat, 04 Nov 2006 07:17:35 +0000
From: "Charles W. Bailey, Jr." <cbailey na uh.edu>
Subject: Scholarly Electronic Publishing Bibliography Changes
I have resigned my position as Assistant Dean for Digital
Library Planning and Development at the University of
Houston Libraries effective 1/31/07.
Effective immediately, there are several important changes
to the Scholarly Electronic Publishing Bibliography (SEPB),
Scholarly Electronic Publishing Resources (SEPR), and
the Scholarly Electronic Publishing Weblog (SEPW) that users
should be aware of:
1. These publications have been moved to my domain:
http://www.digital-scholarship.com/
SEPB
http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepb.html
SEPR
http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepr.htm
SEPW
http://www.digital-scholarship.com/sepb/sepw.htm
2. While the UH Libraries will archive SEPB versions
up to version 64, no new versions will be published
on their Website. If you maintain a catalog record
for SEPB, I would ask that you update it with the
new address. Next Monday's SEPW will be published
at the new site.
3. A transition version of SEPB (65) has been published
at the new site. There are no content changes. This
version simply makes a number of HTML coding adjustments
needed for the new location. A Google Custom Search Engine
replaces the prior search capability. Once Google starts
indexing the new site, search results will be from that site.
4. The SEPW mailing list will be discontinued at the end work
today. You can continue to get an e-mail version from
FeedBurner. I'm sorry for the inconvenience of your
having to sign up again; all that is required is
your e-mail address.
http://www.feedburner.com/fb/a/emailverifySubmit?feedId=51756
5. The SEPW RSS feed remains the same:
http://feeds.feedburner.com/ScholarlyElectronicPublishingWeblogrss
6. You can continue to follow my digital publishing activities
at my domain and at DigitalKoans:
http://www.escholarlypub.com/digitalkoans/
Thanks for your patience during this transition.
--
Best Regards,
Charles
Charles W. Bailey, Jr.
E-Mail: cwbailey na digital-scholarship.com
Publications: http://www.digital-scholarship.com/
(Provides access to DigitalKoans, Open Access Bibliography,
Open Access Webliography, Scholarly Electronic Publishing
Bibliography, Scholarly Electronic Publishing Weblog, and others.)
***
HOW FACULTY SEARCH FOR ELECTRONIC PUBLICATIONS
Is the increasing availability of documents diminishing our reliance on
colleagues for resource information? In 2004, Pertti Vakkari and Sanna
Talja surveyed 900 faculty members and PhD students in Finnish
universities to answer the question, "How are academic status and
discipline associated with the patterning of search methods used by
university scholars for finding materials for teaching, research, and
keeping up to date in their field?" They report their findings in
"Searching for Electronic Journal Articles to Support Academic Tasks. A
Case Study of the Use of the Finnish National Electronic Library
(FinELib)" (INFORMATION RESEARCH, vol. 12 no. 1, October 2006). One
interesting discovery was that, in contradiction to earlier studies,
colleagues were considered "unimportant sources for discovering needed
[electronic] materials." However, the authors believe that, while this
role for colleagues is diminishing, their role as "discussion partners
concerning matters of research is considerably more important than
their role as providers of information about literature."
The paper is available online at
http://informationr.net/ir/12-1/paper285.html.
Information Research [ISSN 1368-1613] is a freely available,
international, scholarly journal, dedicated to making accessible the
results of research across a wide range of information-related
disciplines. It is privately published by Professor T.D. Wilson,
Professor Emeritus of the University of Sheffield, with in-kind support
from the University and its Department of Information Studies. For more
information, contact: Tom Wilson, Department of Information Studies,
University of Sheffield, Sheffield S10 2TN, UK; tel: +44
(0)114-222-2642; fax: +44 (0)114-278-0300; email:
t.d.wilson na shef.ac.uk; Web: http://informationr.net/ir/.
*****
Lep pozdrav, Igor
-----
Igor Kramberger, raziskovalec-urednik
Gregor'ci'ceva 23, SI-2000 Maribor
pri Tom'si'c, Ulica Toma Brejca 11 a, SI-1241 Kamnik
Slovenija, Evropa
Dodatne informacije o seznamu SlovLit