[SlovLit] S Trubarjeve poti (grafomanski dodatek)

[Miran Hladnik, Siol]

From: Danica Rangus [mailto:Danica.Rangus na guest.arnes.si]
Sent: Monday, November 06, 2006 12:03 AM
Subject: Trubarjeva pot

IZZIV:

Sadovi slovenstva oživijo,
ko se slavisti za njimi zapodijo.
A prišli smo do spoznanja:
Lažje bi knjigo rodili,
kot Trubarjevo pot in delo ponovili.
Morda ga bomo Slovenci bolj cenili,
ko bomo 10 tolarjev v evre spremenili.
                                     (OŠ Center)

 ODZIVI:

S predmestnih daljin
javlja se OŠ Bršljin.
Prelestne Slovenke,
zabavne Dolenjke --
in dobre znanke,
'mrežne' Belokranjke, --
so šle čez planke
v tuji nam kraj, da se poišče,
kje je prvi 'gastarbajter'
našel zatočišče.

Res se je rodil na Rašci,
odrastel ob mlečni kašci,
splaval na Reki,
zapel v Dunaja ''Meki''.

A ga sprejel je Nemec -- tujec,
nikakor ne Slovencu ujec.
Najprej pa je mislil na rojake
in jim stiskal knjige take,
da je Ilirski Rodoljub
za vedno Slovencu ljub.

Kot Primož pa si tudi me
želimo vrniti se
v naročje domovine.
                    (OŠ Bršljin)

SLAVISTIČNA POT

Slavistke smo se odločile:
Le Trubarja bomo častile.
A pot njegova vodi nas
V tujino, v pretekli čas.
Izbrale smo za pot oktober,
Saj mesec ta za vse je dober
Ter sončen, topel, gostoljuben,
In Tübingen je od slavistk obljuden.
Čeprav je vožnja dolga, draga,
Navdušenje nam vsem pomaga.
A Ulm, Derendingen, Urach,

Po sledi smo njegovi v nočnih urah.
O njem sedaj vemo že skoraj vse,
Trubarjevo naj še živi ime!
                                   (Šolski center NM)

           ************

I Belokranjke iz Črnomla i Metlike
smo se skupaj zbrale
i se čez Gorjance na pot podale,
da vidimo,
če i drugdi na sveti je tak lepo
ko prnas, ki nam je vince svetó.
O tem pel je že Župančič,
ki odnesu našo slavo
je v daljavo.

A dosti let pred njim
Trubar je besedo Krajncem dal,
čepraf na žalost mu tujina
bla bulša je ko domovina.

Vsega o njemu mi še vseglih nismo znale
i da bi svojemu znejnu
še kaj dodale,
zat smo se na ekskurzijo
slavističnega društva odzvale.

Vidle smo kraje, ki je Trubar živu,
pridigal i ludi uču,
pisal knjige i jih tiskal.

V vseh teh nemških farah
je še dns Trubar žif
i glih tak mi še dns govorimo,
čepraf knjižne slovenščine
v šuli dco vučimo.
                          (Belokranjke)

***********

NA AVTOBUSU MI SMO VSI SE ZBRALI,
PO TRUBARJEVI POTI SE PODALI.
NA NEMŠKO VSI SLAVISTI SMO ODŠLI,
DA O NJEM BI VEČ IZVEDELI.

PO TRUBARSTRA?E SMO SE ODPELJALI,
V SPOMINSKO KNJIGO VSI SE PODPISALI,
S CVETJEM, PESMIJO SMO SPOMNILI SE NANJ,
NJEGOVO DELO NI BILO ZAMAN!
 (Melodija  po Slakovi Vdolini tihi...)
                                                         (OŠ Drska)


             SONET

Iščoč svoj smisel, človek se potika.
Ta si želi domačega vogala,
da v svet bi šel, bil trden kakor skala,
spet drugega v življenju kdaj zamika.

Včasih sta glas, beseda lepa kakor slika,
enako domovina naša mala.
Na obeh straneh Gorjancev nas je zbrala
ljubezen do slovenskega jezika.

Jesen spreminja lice spet narave,
v dolenjskih zidanicah mošt se čisti.
Ko pozni že oktober barva trave

in z belokranjskih brez letijo listi,
smo v Derendingen, steber naše Slave,
šli Trubarja slavit, da smo slavisti.

Tomaž KONCILIJA,
nekje pri Heilbronnu,
28. 10. 2006