[SlovLit] Po Trubarjevih stopinjah

[Miran Hladnik]

From: Danica Rangus [mailto:Danica.Rangus na guest.arnes.si] 
Sent: Monday, November 06, 2006 12:03 AM
Subject: Trubarjeva pot

Spoštovani g. Miran Hladnik, pošiljam Vam sestavek o naši strokovni
ekskurziji (27.-28.10.2006) in prosim, da poročilo v primerni obliki
objavite na SLOVLIT-u [...] in posredujete del gradiva tudi za Kroniko.

Udeležencev: 35
Novih članov SD: 15
Vzdušje: enkratno.
Doživetje: nepozabno.
Spomini: nešteto lepih.

Za 'dušo' pa tudi nekaj poezije, ki je nastala na poti. [v naslednjem
sporočilu, op. mh]

Hvala in pozdrav, Danica Rangus

===============

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je v organizaciji
turističnega podjetja Kompas Novo mesto popeljalo svoje člane na
strokovno ekskurzijo za Trubarjevimi stopinjami v tisto Nemčijo, iz
katere smo pred 456-imi leti Slovenci dobili svojo prvo knjigo.
Naključje je hotelo, da smo se podali na pot prav pred dnevom
reformacije in v času, ko je jesen pisano obarvala pokrajino.
 
Tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije prof. dr. Miran Košuta
nam je namenil lepo popotnico: "V deželo, kjer se je rodil naš tisk,
boste z obiskom zagotovo ponesli tudi svojo strokovno slovenistično
kultiviranost, razgledanost, znanje, predanost in daleč naokrog cenjeno
dolenjsko ter belokranjsko prijaznost. Ponesite -- prosim vas --,
kamorkoli bo uradno potrebno, tudi topel pozdrav vseh slovenskih
slovenistov in slavistov ."
 
Ogledali smo si staro mestno jedro Innsbrucka in se ustavili v mestu
Kempten v deželi Allgau, kjer je krajši čas živel Trubar. V znanem
letoviškem mestu Bad Urach je Trubar po svojem umiku s Kranjske vodil
Slovanski biblijski zavod. Ob tamkajšnji župnijski cerkvi so mu
postavili lep spomenik.

V Tübingenu je dal naš veliki literat  leta 1550 pri tiskarju Morhartu
natisniti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik pod imenom
Rodoljub Ilirski. To je bilo rojstvo prve slovenske tiskane knjige, ki
je sprožila plaz. Predramila je namreč še druge slovenske pisce. V
predmestju Derendingen je Trubar  med leti 1567 in 1586 vodil župnijo. V
tamkajšnji cerkvi je bil pred 420-imi leti tudi pokopan. Slavisti smo mu
na grob položili cvetje in prižgali sveče, ob tem pa je zadonela
slovenska pesem Lipa zelenela je. 

Ustavili smo se tudi v mestu Rothenburg ob reki Tauberi, ki slovi kot
eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Tu se je kot
pridigar ustavil tudi naš Trubar. 

Trubar je najplodovitejši izmed vseh naših protestantskih piscev.
Prevajal je Sveto pismo, zlagal pesmi, pisal razlage. Naredil je tudi
načrt za slovensko protestantsko šolstvo. Kmetom je zapisal, da nimajo
pravice upirati se gosposki ali sami sebe maščevati, plemstvu pa pravi,
da ne sme biti krivično in nasilno do svojih podložnikov.

S svojim pisateljskim delom je Trubar uvrstil Slovence med druge
kulturne narode. To je njegova trajna zasluga in v tem je še danes
njegov pomen.

Učitelji se ob tej priložnosti zahvaljujemo ravnateljem šol, ki so nam
omogočili ter sofinancirali kvalitetno organizirano in odlično vodeno
strokovno izpopolnjevanje. --- Danica RANGUS, predsed. Slavističnega
društva Dolenjske in Bele krajine, Otočec, 2. 11. 2006