[SlovLit] Tinjska rokopisna pesmarica
Miran Hladnik, Siol
miran.hladnik na guest.arnes.si
Tor Okt 10 17:54:46 CEST 2006
Od: "Institut Urban Jarnik" <institut.urban.jarnik na ethno.at>
Poslano: 10. oktober 2006 16:22
Zadeva: Vabilo
Vabilo na predstavitev 40. knjige iz humanistične knjižne zbirke Zora:
TINJSKA ROKOPISNA PESMARICA v petek, 20. oktobra 2006, ob 19. uri, v
Katoliškem domu prosvete SODALITAS v Tinjah. Knjigo je uredila profesorica
dr. Martina Orožen, transkripcija rokopisa dr. Pavle Zdovc. Študije so
napisali: Pavle Zdovc, Martina Orožen, Ludvik Karničar, Irena Orel, Marko
Jesenšek, Aleksander Bjelčevič, Marijan Smolik, Štefan Alojzij Ferenčak in
Bertej Logar.
"Uresničuje se namen slovenistov in teologov, poznavalcev cerkvene pesmi v
preteklosti in sedanjosti, da Tinjska rokopisna pesmarica iz leta 1939 izide
v knjigi in tako slovenistično javnost seznani s posebno zvrstjo besedne
ustvarjalnosti v nekdanjem dvojezičnem prostoru koroške dežele onkraj
Karavank. Besedila so pesmi z versko vsebino, opredelimo pa jih lahko kot
leposlovno jezikovno zvrst. Med množico ohranjenih rokopisnih cerkvenih
pesmaric iz 18. in 19. stoletja, odkritih preko 250 v nekdanjih slovenskih
deželnih jezikovnih različicah (kranjski, štajerski, koroški ter
prekmurski), je Tinjska rokopisna pesmarica tretja, ki je ob Kalobskem
rokopisu (v knjižni obliki je izšel leta 1973) ter rokopisni prekmurski
Martjanski pesmarici (izšla je leta 1987), ob spremnih študijah slovenistov
z obeh strani meje, 'zagledala beli dan'. V treh zbirkah iz treh različnih
deželnih prostorov (Kranjska, Koroška in Prekmurje) gre za pomembno
jezikovno, vsebinsko in glasbeno izoblikovana besedila, ki v naši kulturni
zgodovini nudijo dragoceno gradivo za osvetlitev ter spoznavanje besedilnih
vrst, zlasti prevladujočega oblikovanja vezane (pesniške) besede oz.
leposlovne jezikovne zvrsti v zgodovinskem razvoju slovenskega knjižnega
jezika". (Prof. dr. Martina Orožen).
Glasbeni okvir: Vokalna skupina NOMOS iz Škocijana. Prisrčno vabljeni! ---
mag. Martina Piko-Rustia in prof. dr. Ludvik Karničar, SNI Urban Jarnik in
Inštitut za slavistiko v Gradcu
Dodatne informacije o seznamu SlovLit