[SlovLit] Cvetka, maturitetna

Sre Sep 20 11:49:19 CEST 2006

Da ne bomo preveč zašli pri razglabljanjih o uravnilovki in preveliki 
zahtevnosti itd., velja obuditi malo zgodovinskega spomina na vse 
aktivnosti, s katerimi so prvi člani maturitetne komisije (sam nisem bil med 
njimi) dosegli pri slovenščini samo eno, vendar višjo raven. Matematiki so 
uspeli, da so jim priznali dve ravni zahtevnosti, sledili so jim še tuji 
jeziki, slovenisti pa so z velikim težavami in po vsemogočih bojih in 
spopadih, v katerih so navajali tako prepričljive argumente za 
enoravninskost, da so dokazali, kako je znanje pri slovenščini enako 
pomembno za vse maturante, vendar naj se jih stimulira tako, da se vsem 
prizna višja raven. Pri preračunavanju ocen in toč v skupno oceno na maturi 
so torej rezultati pri slovenščini več vredni kot npr. pri matematiki na 
nižji zahtevnostni stopnji (in enakovredni le s tistimi nekaj procentov 
maturantov, ki se odločijo za matematiko na višji stopnji - in bili 
uspešni). Upam, da praktiki tega niso pozabili pri motivaciji maturantov, in 
da bo ostala strokovna javnost to upoštevala pri svojih ambicijah.
Slovenisti sicer nimamo prav posebno poglobljenega znanja iz statistike, 
toda če znamo še kaj gimnazijske matematike iz naših časov (izpred 40-ih 
let, ko smo imeli tudi eno poglavje iz kombinatorike in statistike), se 
zdijo navedbe kolege Sakside vprašljive, saj ni razvidno, kako navedeno 
povprečje vključuje višjo in nižjo zahtevnostno stopnjo. Pri analizi 
maturitetnih rezultatov je namreč precej več podatkov, kot jih povzema 
dnevno časopisje, predvsem pa je definirano njihovo zajemanje in vpliv na 
rezultat (trije fižolčki v kupčku iz nekaj sto pol, ni isto kot trije 
fižolčki v kupu več tisoč poln in na stotisoče točk).
In ker smo vsi pametni, naj pristavim še svoj piskrček. Zame je pri 
slovenščini na maturi najbolj sporno preverjanje jezikovnih kompetenc, ki se 
deloma zgleduje po anglosaških modelih (razumevanje besedila je pri njih 
smiselno, ker se morajo praktično pri vsaki besedi naučiti na pamet pisavo 
in izgovorjavo), deloma naseda floskulam o praktični pismenosti, deloma 
preverja terminologijo, predvsem pa premalo vrednoti praktično uporabo 
pridobljenega jezikoslovnega znanja. Dejanske jezikovne kompetence, ki se 
pokažejo pri pisanju eseja, se tu manj kot minimalno upoštevajo in komajda 
vplivajo tudi na oceno pri izpitni poli, ki preverja jezikovno znanje 
(večinoma se šteje za pravilen odgovor o jezikoslovnih pojavih tudi tako 
pisanje, ki ni niti spominja ne na knjižno slovenščino). V praksi to pomeni, 
da maturant oziroma slovenski izobraženec, ki dela grobe pisne in pravopisne 
napake, pri slovenščini lahko dobi prav dobro oceno. Druga katastrofa je 
obseg literarnovedne snovi. Če se prav spominjam, naj bi gimnazijec v vseh 
štirih letih spoznal 60 del iz vse slovenske in svetovne književnosti, 
vendar je sistem mature tak, da se mu celo s temi minimalističnimi zahtevami 
ne splača ukvarjati. Esej bo pisal iz maturitetnega sklopa, ki vsebuje le 
par del, pa še teh mu ne bo treba prebrati, ker bo šel na gledališko 
predstavo, prebral v te namene prirejene uvode, ali kaj prekopiral s 
spletnih strani. Vse ostalo znanje bi mu morda prišlo prav na ustnem delu, 
vendar je še tu tako skromno ovrednoteno, da se s tem res ne splača 
zgubljati časa (le dve od treh vprašanj sta literarni, večji vpliv kot 
literarnovedno znanje pa ima branje in govorni nastop, vse skupaj pa 
predstavlja le 20 odstotkov ocene pri slovenščini).

Lepe pozdrave

Zoltan JAN,  Zoltan.Jan at siol.net
-----------------------------------------------------------------------

----- Original Message ----- 
From: "Miran Hladnik, Siol" <miran.hladnik at guest.arnes.si>
To: "SLOVLIT" <slovlit at ijs.si>
Sent: Monday, September 18, 2006 4:42 PM
Subject: [SlovLit] Cvetka, maturitetna

Od: Nataša Tušek Kuštrin [natasa.tusek at guest.arnes.si]
Poslano: 18. september 2006 8:16
Za: Miran Hladnik
Zadeva: besedilo_manja

Pazljivo sem prebrala pripombe k maturi Igorja Saksida. Upam, da bo sprožil
še kakšen odziv med praktiki. Moje razmišljanje in pripombe je spodbudil s
kritiko "enoravninskosti" pri ocenjevanju slovenščine. Soglašam z njim, da
pri uravnilovki izgubljajo tako najboljši kot slabši dijaki, le da bi
dodala: ne, izgubljajo/-mo vsi, ker je   pouk slovenščine zaradi tega
slabši. Kako naj argumentiram takšno trditev?

Zaradi enoravninskoti smo se premalo posvečali diferenciaciji pouka --
notranji in zunanji pri obravnavi snovi in ocenjevanju. Pri pouku tujih
jezikov npr. sodelujejo rojeni govorci, ki izboljšujejo dijakov govorjeni
jezik in popravljajo njegove pisne izdelke. Z dijaki delajo na zunaj
diferencirano po različnih ravninah, pri pouku pa so skupine bolj homogene
in zato omogočajo kvalitetnejše delo.  Različni predmeti, kot so zgodovina,
sociogija idr., imajo za maturo seminarske naloge in temu namenjene šolske
ure za njihovo pripravo, kar omogoča kvalitetnejše delo s posameznimi
dijaki.

Veliko več pozornosti kot diferenciaciji smo pri slovenščini posvetili
iskanju meril za objektivno ocenjevanje in literaturo spravili v maturino
Prokrustovo posteljo. Namesto da bi razvijali dijakovo (tudi) osebno
recepcijo literarnega dela in ga spodbujali, da jo samostojno (in tudi
izvirno) izrazi, ga učimo, kako razumeti navodila, jih upoštevati in se
eksplicitno izraziti, da bo dobil točke. Ocenjevalci smo se jih morali
naučiti poiskati.  Ali so točke res tako pomembne?

Igor Saksida je napisal: "V vseh teh letih nisem slišal niti enega
prepričljivega argumenta za enoravninskost".  Razumljivo da ne, saj pri
enoravninskem in objektivnem ocenjevanju  slovenščine ne gre  za strokovno
utemeljevanje,  temveč  takojšnjo podreditev pragmatičnim okoliščinam.
Matura je državi omogočila omejevanje vpisa na univerzo in to, da že vsa
leta plačujejo  šolnino navidezno izredni študenti, zato mora ocenjevanje
(tudi pri slovenščini) dobiti videz enakosti, objektivnosti in s tem
legitimnosti.

Menim, da smo veliko časa, sredstev in moči porabili na  nepravi poti.
Možnosti za izboljšanje vidim v iskanju diferenciacije pouka in drugačnih
možnosti za ocenjevanje. Spominjam pa se, da smo praktiki že l. 1993/94, tj.
pred  prvo poskusno maturo, imeli pomisleke proti enoravninskosti in
takšnemu ocenjevanju.  V tem trenutku bi morali uporabiti učenje na napakah.
Ali smo za kaj takega dovolj samozavestni? --- Marija Mercina

_______________________________________________
SlovLit mailing list
http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na 
naslov slovlit at ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> 
Encoding --> Central European (ISO). 