[SlovLit] predstavitev novih knjig Filozofske fakultete

[Matjaz Zaplotnik]

Vabimo vas na predstavitev novih knjig Filozofske fakultete, ki bo v 
torek, 30. maja 06, ob 11. uri v predavalnici številka 526 v petem 
nadstropju zgradbe na Aškerčevi 2.

Predstavljene bodo naslednje knjige:


Marko Kerševan (ur.), Protestantizem, slovenska identiteta in 
združujoča se Evropa

Zbornik raziskuje različnost odnosa do protestantizma na Slovenskem 
danes in njen pomen za slovensko identiteto v času evropskega 
združevanja. Pri tem se še posebej posveti okoljem in obdobjem, ki so 
(bila) posebej občutljiva za odnos do protestantizma: narodnostno in 
versko mešana Koroška, Štajerska in Prekmurja, obdobje političnih, in 
mednacionalnih napetosti in polemik ob začetku 20. stoletja (in 400-
letnici Trubarjevega rojstva). Prikaže sodobno protestantsko 
'politično teologijo' in njeno kritiko ter stališča evropskih 
protestantskih cerkva do procesov evropskega združevanja. Zbornik 
vsebuje tudi pregled vizualnih obeležij protestantizma v Sloveniji in 
bibliografijo spisov o protestantizmu na Slovenskem za obdobje 1995--
2005. Raziskavo je vodilo prepričanje, da razvidnejša, bolj 
argumentirana in diferencirana podoba protestantskega elementa v 
kompleksnosti slovenske identitete olajšuje promocijo Slovenije kot 
odprte družbe navzven in njeno uresničevanje navznoter.


Božidar Jezernik (ur.), Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi

Na vprašanje 'Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi' imamo veliko 
odgovorov. Pred desetletji je Franc Brajdič, denimo, povedal tegale: 
"Ciganski narod so bili sami grofi. Zdaj so pa začele tiste ... 
kurbice razcapane hoditi, pa so šle prosit po svetu. Potlej so to 
prinesle domu. Potlej je prišel bog k njim in je vprašal, kaj delajo 
to oni. Potlej so povedali, da kuhajo (kar dobijo) zase in za prasce. 
'Viš -- pravi -- vi ste grofi, ampak grdo delate! Kmetje se matrajo, 
vi pa delate tako! Zdaj ste frdamani!' Jih je bog frdamal. Po tem 
niso mogli ostati v graščini." V zborniku z istim naslovom, ki je 
nastal na podlagi izdelkov, nastalih pri Teoretskem seminarju 
podiplomskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno 
antropologijo, in ki ga je uredil prof. dr. Božidar Jezernik, pa 
lahko bralci najdejo še druge odgovore. Poleg tega pa še odgovor na 
vprašanje, zakaj si navedeno vprašanje sploh zastavljamo. Zato bodo 
knjigo z zanimanjem prebrali strokovnjaki in politiki, romski in 
sintovski aktivisti ter vsi, ki jih zanimajo vprašanja o identitetah.


Borut Ošlaj, Antropoetika. Etična dekonstrukcija simbolnega

v kateri avtor na izviren način združuje filozofsko antropologijo in 
etiko, teorijo človekove simbolne narave in praktično orientirano 
moralnost. Osrednji namen Antropoetike je poskus utemeljitve 
univerzalno etičnih moralnih dejanj, ki zajemajo tako sočloveka kot 
tudi življenje in naravo nasploh. Glavna teza, ki jo avtor izpeljuje 
iz obsežne kritike simbolnih form in človekovega duha, je 
prepričanje, da se etičnost začenja tam, kjer se simbolno, simbolni 
jaz in njegove forme samoosmišljanja, presežejo v smer metasimbolne 
govorice življenja.


Peter Simonič (ur.), Ethnography of Protected Areas. Endangered Areas 
-- Endangered Habitats

V zborniku so objavljene razprave 19 raziskovalcev iz Slovenije, 
šestih evropskih dežel in Bangladeša, Nepala in ZDA, ki so na Pohorju 
oktobra 2003 sodelovali na mednarodnem simpoziju "Etnografija 
varovanih območij -- Ogroženi habitati / Ogrožene kulture" v 
organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Mnogi 
narodi so namreč že ob koncu 19. stoletja zavarovali nekatera naravna 
območja. Danes je naravnih rezervatov, krajin in parkov že več kot 12 
odstotkov zemeljske površine. Slovenija, ki sodi med biološko najbolj 
raznovrstne evropske regije, je s programom Natura 2000 povečala 
površino varovanih naravnih območij z 8 na 30 %. Kaj to pomeni za 
ljudi, ki živijo v takšnih območjih? Avtorji, ki jih varovana območja 
zanimajo predvsem s 'kulturnega' vidika, utemeljujejo potrebo po 
obsežnejši uporabi antropoloških (etnografskih) znanj pri 
ustanavljanju in upravljanju parkov, zlasti pa pomen lokalnih in 
staroselskih znanj in interesov. Antropologi ugotavljajo prepad med 
naravovarstveniki in prebivalci varovanih območij. Tudi družbe in 
kulture teh območij potrebujejo zaščito in razvoj. V Sloveniji je 
zaradi ločitve uprav za varovanje narave in kulturne dediščine 
problem še posebej pereč.


Študentke/je Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo 
Filozofske fakultete so v tematski reviji Študetskega etnološkega 
gibanja (ŠEG 6)

Al´ že spiš? Študentske raziskave uspavank in uspavanja

objavili svoje multidisciplinarne izsledke o uspavankah in načinih 
uspavanja otrok in odraslih, ki segajo od strokovnih analiz 
(antropološke, folklorne, etnološke, etnomuzikološke, 
psihoanalitične, pedagoške, literarne ...) do poljudnejših zapisov 
(etnografski opisi, recenzije zgoščenk in pesmaric z uspavanjem). 
Revija je primerna za raziskovalce/ke omenjenih znanstvenih disciplin 
in strok, pa tudi za širšo publiko, za tiste, ki jih uspavanje (in 
uspavanke), ena najintimnejših, najbolj razširjenih in 
večrazsežnostnih oblik človeškega komuniciranja iz tega ali onega 
razloga (kot starše, vzgojitelje, učitelje ...) še posebej zanima.


Knjigarna FF

http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/prva_stran/maj06/Knjigarna.htm