[SlovLit] Jezikoslovna peticija

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Babič Matjaž" <Matjaz.Babic na ff.uni-lj.si>

Za: "Miran Hladnik, Siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>

Zadeva: RE: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga

Datum: 12. april 2006 20:24



Podpiram peticijo. Če se odpovemo preteklosti, nam ostane samo izmuzljiva 
sedanjost in negotova prihodnost.



Matjaž Babič



=========



Od: "msmolej" <milan.smolej na welho.com>

Za: "Miran Hladnik, Siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>

Zadeva: Re: [SlovLit] Jezikoslovna peticija in jezikoslovna knjiga

Datum: 12. april 2006 20:21



Kdo mesa venetski jezik v ta koncept? podlo podtikanje? najprej naj kdo 
dokaze kaj tocno je stara cerkvena slovanscina  in katera je tista taprava. 
brez zamere, Milan V. Smolej, Runoilija - Poet



==========



From: "Irena Blazinšek" <irena_blazinsek na hotmail.com>

To: slovlit na ijs.si

Subject: jezikoslovna peticija

Date: Thu, 13 Apr 2006 13:27



Pozdravljeni, kot veste, je peticija v polnem razmahu, in so pričakovani 
takšnišin

drugačni odzivi. Torej bom pristavila svoj lonček tudi jaz.



Starocerkvena slovanščina in Uvod v slovansko jezikoslovje sta sicer

zelo zanimiva predmeta, in tudi res malo razjasnita vprašanja v zvezi s

slavističnimi vprašanji, vendar bi se morali vprašati, ali je res

smiselno, da  tadva predmeta obstajata že v prvem letniku, in sta za

enopredmetnike takorekoč mandatorna.



Prvi letnik je predvsem namenjen temu, da pridobimo občutek za

jezikoslovje in književnost, in deloma tudi za slovanske jezike, v obliki

lektoratov.  Vendar pa se pojavlja problem, da imamo že veliko jezikoslovja

- trije predmeti - na drugem mestu je književnost - tukaj imamo štiri

predmete, če ne štejem vaj in lektoriranja.  Za jezikoslovje so

obvezni vsi, pri književnisti sicer le dva, vendar se problem potem pojavi v

količini snovi, ki jo moramo študentje predelati, še posebej pri

jezikoslovju, če hočemo biti na tekočem. In ker gre potem

za kvaliteto in ne za kvantiteto znanja, začne razumljivo zmanjkovati

časa.  Kako naj potem ''stisnemo''  zraven še

starocerkvenoslovanščino in slovansko jezikoslovje?



Pri obeh predmetih gre za precej velike količine informacij  in poleg

tega sta tudi obvezna za prehod v višji letnik - vsaj za enopredmetnike.

Ko sem začela hoditi na predavanja, mi spočetka ni bilo prav

nič jasno. Sicer je pri stari cerkveni slovanščini pomagala

literatura, pa vendar so se še vedno pojavljale težave, še posebej pri

slovanskemu jezikoslovju, kjer nimamo nobene ''prave'' študijske literature

- in s tem mislim literature, ki bi bila napisana v obliki učbenika ter

tako pomagala študentom bolje razumeti, kakšna je bila interakcija v

zgodnjih fazah slovanskega jezika ter vpliv  le-te v današnjem času.



Sicer je res, da sta starocerkvena slovanščina in slovansko

jezikoslovje kolikor toliko vzajemna, ker včasih dobesedno ''plonkata''

področja drug od drugega - kot na primer palatalizacija, nazalizacija ...

vseeno pa med njima obstajajo tudi razlike.



Zato sama menim, da bi sicer oba predmeta obdržali, in če ju že ne

moremo premakniti v višje letnike,  bi ju lahko vsaj postavili kot nepogojna

predmeta - ali pa če to ne bi bila zadovoljiva rešitev, enega od teh bi

si študentje izbrali za pogojnega, medtem ko bi bil drugi nepogojen.



Tukaj bi bilo dobro tudi osvetliti vprašanje bolonjske reforme - če bo

slovenistika vključena v  ta proces,  bo nujno ali zmanjšati število

predmetov, da dobimo kvalitetna dela in izobražence, vključno s

hitrejšim potekom celotnega procesa reforme, ali pa zmanjšati pritisk na

določene predmete, ki sicer ostvarjajo trdno ogrodje slovenskemu

jeziku, vendar pa na dolgi rok zaradi obširne snovi ter malo domače

literature (beri: učbenikov) še dodatno zavirajo proces

vključevanje naših študentov slovenistike v evropski kulturni in

intelektualni prostor.



Lep pozdrav, Irena Blazinšek