[SlovLit] Slovenska knjizevnost v italiji

[Miran Hladnik, Siol]

From: tatluc
To: slovlit-request na ijs.si
Sent: Wednesday, April 05, 2006 11:15 PM
Subject: slovenska knjizevnost v italiji

Očitno si slovenska književnost vse bolj odpira pot tudi v italijansko 
stvarnost. Zanimanje za mlado državo, ki je komaj pristopila v Evropsko 
unijo, se stopnjuje. Tako je bilo tudi zadnji konec tedna v marcu, ko se je 
v mestu Salo ob Gardskem jezeru odvijal simpozij ob podelitvi Mednarodnih 
literarnih nagrad Citta' di Salo'. Simpozij je bil uzrt v dogajanje v novi 
Evropi in je izhajal iz eseja znamenitega italijanskega filozofa in 
filozofskega zgodovinarja Giovannija Realeja, ki je prejel prvo nagrado za 
svojo študijo z naslovom Karol Wojtyla, un pellegrino dell'Assoluto (Karol 
Wojtyla, romar Absolutnega), ki je izšel leta 2005 pri prestižni založbi 
Bompiani.
Giovanni Reale je redni profesor Zgodovine antične filozofije na Katoliški 
univerzi v Milanu, kjer je tudi diplomiral. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in 
nato nekaj let predaval na Univerzi v Parmi. Ukvarja se predvsem s Platonom, 
Sokratom in Aristotelem. Do danes je napisal na desetine knjižnih esejev, ki 
so prevedeni v domala vse evropske jezike, pri založbi Bompiani pa je bil 
tudi urednik objave celotnega literarnega in teološkega opusa, papeža Janeza 
Pavla II., na katerega ga je vezalo, kakor je sam zapisal in povedal, tudi 
osebno prijateljstvo.

Skupno iskanje evropske zavesti pa je bila tudi misel na katero se je 
oslanjal drugi del simpozija, ki ga je sestavljal pozdrav veleposlanika 
Republike Slovenije v Italiji  Andreja Capudra ter predavanje Tatjane Rojc. 
Slednja je poudarila prav evropsko matrico, ki je zaznamovala slovensko 
narodno bitnost in celoten razvoj slovenske kulture vse od Brižinskih 
spomenikov dalje. V svojem posegu je poudarila, kako slovensko identiteto 
zaznamuje zavezanost jeziku, ne pa teritoriju, in očrtala posamezna predvsem 
književna obdobja do današnjih dni, ter jih povezala z navedbo različnih 
avtorjev z evropskimi miselnimi tokovi.

Kot rečeno je bil simpozij srečanje ob podelitvi nagrad mednarodnega 
literarnega natečaja, kjer so slovenski avtorji poželi presenetljiv uspeh. 
Nagrada se sicer podeljuje tako objavljenim kakor še neobjavljenim delom. 
Vsa neobjavljena dela, ki so prejela nagrade ali posebna priznanja, je 
komisija ocenila in natisnila v posebni in dokaj zajetni antologiji, ki sta 
jo uredila  Rina Gambini, članica prestižne žirije, ter njen predsednik Gian 
Carlo Molignoli. Žirijo pa so sestavljali še drugi prestižni kritiki in 
literarni zgodovinarji vsedržavnega slovesa, Giorgio Barberi Squarotti, 
Giuseppe Benelli, Cristina Benussi, Gualtiero Comini, Enrico Ferri, Lucio 
Pisani, Giampietro Rigosa, Guido Iavanone ter sin predstavnika italijanskega 
poetičnega hermetizma Salvatoreja Quasimoda. Med neobjavljenimi prispevki bi 
posebej omenili nagrado, ki jo je za svoje lirike haiku prejela slovenska 
pesnica Tatjana Pregl Kobe.

Med objavljenimi deli si je pomembno nagrado prisvojil Brane Mozetič z 
dvojezično pesniško zbirko Besede, ki žgejo/Parole che bruciano. V 
italijanski jezik je Mozetičeve verze, prav kakor pri Tatjani Pregl Kobe, 
prepesnila Jolka Milič, knjigo pa je izdala založba Mobydick iz Faenze.
Za pripovedna dela je prvo nagrado prejel tržaški pisatelj Marko Sosič za 
svoj roman Balerina, balerina. Sosičevo delo je v slovenskem originalu izšlo 
pri tržaški založbi Mladika ter prejelo tudi literarno nagrado Vstajenje. 
Odlično italijansko inačico je oskrbela Darja Betocchi, ki se vse bolj 
uveljavlja kot najbolj prefinjena posrednica slovenske besede v italijanski 
jezik. Roman je izdala založba Ibiskos iz Empolija, predgovor pa je napisala 
svetovno znana pisateljica Susanna Tamaro, ki se je navezala na svoje več 
desetletno prijateljstvo z Markom Sosičem.

Tudi srečanje v mestu Salo' ob Gardskem jezeru, ki nosi s seboj za vse nas 
tako negativni prizvok, je torej pokazalo, kako Slovenci s svojim jezikom in 
svojo kulturo nismo prestopili evropskih meja leta 2004, ampak smo z Evropo 
in njeno omiko že od vsega začetka pravzaprav tesno spojeni.