[SlovLit] Perspektive slovenisti?nega ?tudija in raziskav na unierzah po svetu

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Boza Krakar" <boza.krakar na guest.arnes.si>
To: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: 24. oktober 2005 16:08
Subject: dunajski posvet

V petek, 21. 10. 2005 je bil na Dunaju v organizaciji Slovenskega
znanstvenega inštiuta posvet "Perspektive slovenističnega študija in
raziskav na unierzah po svetu". Bistvene zadeve bi lahko strnili takole:

To je bilo doslej najširše srečanje predstavnikov (učiteljev, lektorjev in
raziskovalcev) fakultet, na katerih je mogoče študirati slovenščino bodisi
kot lektorat bodisi kot dodiplomski in celo podiplomski študij. Prišli so iz
cele Evrope: Nemčije, Avstrije, Francije, Češke, Slovaške, Poljske,
Madžarske, Italije in z vseh slovenskih univerz. Celodnevni posvet, ki sva
ga moderirala dr. V. Reisp in jaz, se je končal z okroglo mizo, ki jo je
vodil dr. F. Bister. (Ljubljansko slovenistiko sva učinkovito predstavili M.
Nidorfer Šiškovič in jaz, v imenu FF je prišel prodekan M. Pintarič.) Posvet
je pokazal, kaj je v zvezi s študijem slovenščine po svetu in doma dobro in
kaj slabo,  pa tudi, kaj je mogoče pač zgolj evidentirati  in kaj je mogoče
predlagati za naprej.

1. Najbolj pozitivno dejstvo, ki se je pokazalo na celotnem posvetu, je
velika motivacija in zavzetost učiteljev in študentov za poučevanje oz.
učenje slovenističnih vsebin. Posledica tega je rast števila študentov,
slovenističnih oddelkov in lektratov po svetu -- diplomirati je mogoče na 19
univerzah, na leto je med 30 in 40 diplomantov, število lektoratov pa je
preraslo 50 ... Narašča število mednarodnih izmenjav, tudi strokovna podpora
v Sloveniji je velika in hvalevredna, tako pri Centru za sl. kot drugi/tuji
jezik kakor pri mariborski slovenistiki (tam imajo trenutno na študiju 24
poljskih študentov) in v Kopru. Izkazalo se je, da k razvoju slovenistike v
določenem okolju zelo prispeva "rezidenčni", tj. stalno nameščeni profesor
za slovenistiko (npr. na Poljskem). K tej razvejani slovenistični dejavnosti
so, kot smo se spomnili, bistveno pripomogli trije dolgoletni  "projekti"
ljubljanske slovenistike -- seminar SJLK, simpozij Obdobja in program
Slovenščina na tujih univerzah. Slovenistom "od zunaj" se zdi poleg tega
zelo pozitivno še, da se zdaj študij slovenistike v domovini pluralizira in
da poleg ljubljanske rastejo dinamične in prodorne v Mariboru, Kopru in Novi
Gorici.

2. Tisto, kar je za slovenistike po svetu manj dobro, je to, da ponekod
usihajo ustaljeni študiji. Tako je npr. v Nemčiji, kjer ima slovenistika z
majhnim številom študentov enake pogoje za obstoj kakor številčnejši
študiji -- šolnine, pogoji napredovanja, objave idr. Izkazalo se je, da je
spričo notranjih zapletov pri prenovi programov ogrožen tudi prihodnji vpis
slovenistov na praški univerzi. In da je za dinamično in sodobno
slovenistiko neprijetno, kadar je ujeta v okvire bolj anahronistično
pojmovanih panslovanskih študij iz časov 19. stoletja.

3. Ugotoviti je mogoče, da ima bolonjski proces za razvoj slovenistik po
Evropi različne posledice: pozitivne so v tem, da bodo zdaj lahko študenti
pridobili slovenistično diplomo tudi po 3 letih, da bo krajši študij
formaliziran in da bodo v uradne statistike šteti študenti, ki zdaj
obiskujejo predavanja krajši čas in niso nikjer zavedeni ter jih za
financerje ni. Slabša plat medalje pa so šolnine, pogoji tržnosti, enaki za
številčno močnejše smeri in slovenistiko.

4.  Udeleženci so slovenistični stroki v domovini izrazili željo po uporabni
slovnici ter učbeniku o kulturi in civilizaciji. Oblastem, ki jih je
zastopala ga. Vera Troha z Min. za visoko šolstvo, so priporočili več
slovenističnih kulturnih centrov po Evropi, diplomatom (okrogle mize se je
udeležil veleposlanik E. Petrič) pa, naj intenzivno promovirajo slovenski
jezik, literaturo in kulturo (to npr. počne francoska diplomacija, kot je
poročal I. Grdina). Morda bo kaj od tega posveta, kakršen naj bi se še kdaj
ponovil, prišlo tudi v širšo javnost. Najbolj požrtvovalen novinar z
mariborskega radia je spremljal cel posvet in je dejal, da bo  posnetek
okrogle mize posredoval tudi ljubljanskemu radiu.

Boža Krakar Vogel