[SlovLit] Vec reci, o Ptickih pa nic

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Boža Krakar Vogel" <boza.krakar na guest.arnes.si>
To: "miran" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: 25. september 2005 17:24
Subject: več reči, o Ptičkih pa nič

V zadnjih dneh se je nabralo nekaj dogodkov in novic, ki se mi zdijo širše
zanimive za pedagoško motivirane bralce.

1. Za letošnje maturante je izšel še en priročnik,  Esej na maturi 2006, pri
Mladinski knjigi. Avtorji in vsebine so naslednji:
Ana Jesenovec: Šolski esej,Matjaž Kmecl Ivan Tavčar in Visoška kronika,
Irena Velikonja: Zločini, kazni in spoznanja na Visokem, Miha Javornik:
Tukaj se hudič z Bogom bori! Prostor bitke so pa srca ljudi ..., Samo
Krušič: Zločin in krivda, Bernarda Rovtar: Primerjava romanov Zločin in
kazen ter Visoška kronika.

Maturantom se v obilici branja najprej priporoča prebrati Visoško kroniko
ter Zločin in kazen.

2. V sredo, 21. 9. je bila v Slovenskem šolskem muzeju okrogla miza o branju
in osnovnošolskem kurikulu (Učenec in bralna kultura). Bilo nas je 6
uvodničarjev in nato živahna razprava. Po spominu povzemam nekaj misli: M.
Grosman in N. Bucik sta poudarjali pomen branja za razvoj posameznika in
splošne pismenosti in opozarjali na priložnosti, ki bi jih za ta del lahko
bolje izkoristili učitelji, starši, šolski sistem in ne nazadnje učenci.
Osnovnošolski praktičarki B. Fras in M. Mihelič sta poročali o pozitivnih
prizadevanjih in izkušnjah z bralno motivacijo učencev, ki jo ustrezno
spodbuja novi učni načrt za osnovno šolo. I. Saksida in jaz sva se strinjala
v mnenju, da branje pri slovenščini ni ne nerazvito in tudi ne ekstremno
razvito, da pa ni razlogov za paniko, ki jo radi širijo mediji. Prav tako
jih tudi ni v zvezi z  (ne)priljubljenostjo slovenščine v šoli, saj vrsta
raziskovanj v zadnjem desetletju in med različnimi učenci različnih
programov potrjuje, da je slovenščina priljubljena podobno kakor drugi
zahtevni in tudi manj zahtevni predmeti. Razprava po tem je poudarila, da za
dvig splošne pismenosti  ni zadolžena zgolj slovenščina v šoli. Žal je
mogoče ugotoviti, da se pri drugih predmetih ne skrbi za razvoj celostne
sporazumevalne zmožnosti, da učenci nimajo priložnosti in opozoril glede
jezikovne rabe, da zgolj rešujejo testne vrste nalog in niso vajeni
oblikovati samostojnih sporočil, kar vse sproti uspešno spodjeda
prizadevanja pri pouku slovenščine. Več bi bilo treba storiti za tovrstno
ozaveščanje učiteljev in drugih sodelujočih v šolstvu. (Očitno izpit iz
slovenščine, ki ga morajo vsi učitelji opravljati v okviru strokovnega
izpita, ni dovolj.)

3. Od četrtka do sobote (22.9.-24.9.) je nato na Bledu potekala mednarodna
konferenca Partnerstvo in mentorstvo v izobraževanju učiteljev. Organiziral
jo je Center za pedagoško izobraževanje s FF. O svojih izkušnjah in
dognanjih glede izobraževanja učiteljev smo govorili predstavniki vseh
fakultet s temi programi pri nas, tudi naravoslovnih, imeli pa smo možnost
slišati še tujce iz Anglije, Škotske, Nizozemske, Nemčije. Izvedeli smo, da
si je finska država kot prvi pogoj za uspešen šolski sistem postavila
kakovostno izobraženega učitelja. In, da je v izobraževanje učiteljev
vključene veliko prakse (v Angliji, na Nizozemskem do 24 tednov, na Škotskem
18 tednov). Ponekod izvajajo dodiplomsko izobraževanje v zaporednem modelu,
torej "pedagoško" leto po absolviranju študija iz temeljne stroke, drugod
poteka vzporedno. Za izobraževanje učiteljev so zadolžene fakultete in
hospitacijske šole (v "partnerstvu"), fakultete poleg študentov sistematično
izobražujejo tudi mentorje. Slednje se v zadnjih letih dogaja tudi pri nas,
a je zaenkrat bolj na prostovoljni osnovi kakor kje drugje, kjer mentor brez
licence ne more opravljati tega dela. Pri nas je to, kako naj poteka praksa,
že precej jasno, koliko naj je bo, pa ne. Kaže, da bo tudi pri nas neke
enotne standarde za učiteljski poklic postavila država. Predstavljena je
bila raziskava o želenih in pridobljenih učiteljskih kompetencah med
diplomanti in študenti ff (slovenistov je bilo 6 od 49 učiteljev in 5 od 132
študentov 4. letnika). Učitelji in študenti menijo, da so pridobili dovolj
temeljnega strokovnega znanja, premalo pa npr. znanja o ocenjevanju,
ravnanju z vedenjsko problematičnimi, z učenci z motnjami v razvoju, o
komunikaciji s starši ipd. Na okrogli mizi so predstavniki MŠŠ povedali, da
gre v prvo branje zakon o strokovnih naslovih. Prvostopenjski študij (
3-4-letni) bo dal naziv diplomirani učitelj (ekvivalent nekdanjemu učitelju
s prvo stopnjo), drugostopenjski študij bi prinesel naziv magister profesor
(ekvivalent sedanjemu profesorju).


Boža Krakar Vogel