Re: [SlovLit] Anketa med študenti specialne didaktike

Ned Jun 5 17:07:18 CEST 2005

Pozdravljeni!
Prebral sem analizo ankete ge. Krakar Vogel. Sem absolvent slovenistike in zgodovine na FF in na Slovlit pišem zato, da bi izrazil svoje nezadovoljstvo s poukom specialne didaktike jezika na Oddelku za slovenistiko na FF v Ljubljani. 
Obe specialni didaktiki (književno in jezikovno) sem na našem oddelku poslušal predvsem v zimskem semestru 2002/2003 (pri Vas, M. Križaj Ortar in asistentkah A. Žbogarjevi in J. Voglovi), v poletnem semestru opravil prakso na gimnaziji Ledina in oba izpita. Kar sem odnesel od specialnih didaktik, tako presojam s stališča dokončanih predmetov, v primerjavi z izkušnjami, ki sem jih pridobil pri specialni didaktiki zgodovine (Danijela Trškan) in s stališča absolventa, ki bo kmalu iskal profesorsko službo. Ki bo kmalu moral pouk oblikovati tako, da bodo v njem učenci "rastli v sporazumevalni zmožnosti". Glede Didaktike književnosti ob anketi nimam pripomb, le, da je predmet res akademsko okleščen in jedrnat, sploh pri praktičnem metodološkem delu; daje pa vse glavne spretnosti in znanje. Ne čudim se, da študenti največji občutek gotovosti v svojo pedagoško usposobljenost dobijo (šele) na pedagoški praksi.
Za specialno didaktiko jezika pa menim, da lahko govorimo o KRIZI. Sam sem bil pri Križaj Ortarjevi in Voglovi deležen le predavanj, praktičnega dela ni bilo: razlaga, razgovor, prosojnice, 2x delovni listi, to je vse v enem semestru (30 ur). Nobene avtentične naloge, nobenih izdelkov študentov, kvečjemu ideje, ustno, v razgovoru. Na praksi sem opravil 5 hospitacij jezika v dveh dnevih, ko gledam njihove analize v dnevniku ped. prakse, ugotavljam, da so bile analize hospitacij res sumarne. Nastop je bil en sam, ampak ker smo bili na praksi v trojkah, smo lahko 3 študentje opravili nastop v eni uri: vsak 15 minut. Vas kaj spreleti?! Nekaj praktičnega dela je bilo spet na (samo) pisnem izpitu: sestaviti primer jezikoslovne naloge za test. Katere so glavne učne metode (ali stopnje metode, ali učne tehnike) za pouk slovenskega jezika, kakšne so, za katere učne vsebine so primerne, nam ni bilo razloženo od A do Ž. Morali smo zgolj kopirati metodo od didaktike knjievnosti; na praksi pa smo si še dosti pomagali z učbenikom Na pragu besedila. 
Poleg tega smo na predavanjih Jezikovne didaktike pri Križaj Ortarjevi lahko razbrali, da gre za neke spore med profesorji jezika, ki so povezani tudi s pomanjkanjem novih učbenikov za slovenščino v SŠ v zadnjih 15 letih (!!) prejšnjega stoletja. O tem študentje malo vemo, imamo pa velik problem, kako vse znanje, ki ga dobimo pri monumentalnih predmetih SKJ I, II, III in IV (pa še pri ostalih jezikoslovnih predmetih), prekaliti v pouk, ali pravilneje, uporabiti pri zanimivem in učinkovitem poku slovenščine. Kakorkoli že naj bi študentje imeli praktične izkušnje nastopanja iz seminarskega dela humboldtovskega študija, nimamo avtentičnih pedagoških, gre kvečjemu za izjeme, paberke. Saj kdo od profesorjev na Oddelku za slovenistiko predavanje kdaj prinese knjigo, celo predvaja glasbo, skoraj vsi uporabljajo prosojnice, zapišejo kaj na tablo, delijo fotokopije odlomkov besedil - ampak redna predavanja niso namenjena pedagoškemu usposabljanju! Sploh pa navedena učna sredstva dosti pogosteje veljajo za predavatelje književnosti. In - na prste ene roke bi lahko preštel predavatelje sloveniste na oddelku, ki znajo uporabljati LCD-projektor!
Aktualno stanje jezikovne didaktike na našem oddelku (tudi letos sem na oglasni deski prebral, da odpadejo vse vaje iz jezikovne didaktike) se mi zdi toliko kritičnejše zato, ker je v javnem mnenju očitno, da je jezikovni pouk (ti. "slovnica") pri pouku slovenščine nepriljubljen. Ne kritiziram novih učbenikov za jezik, problematično je aktualno metodološko pedagoško usposabljanje študentov, ki bo stanje gotovo poslabšalo. Ljubljanska FF v didaktiki slovenskega jezika gotovo ne zasluži primata med slovenistikami v državi, prej zadnje mesto. Glede na to, da na Slovlitu beremo, da nekateri profesorji uvajanje dodatnih didaktičnih ("pedagoških") ur razumejo kot pedagoško "radikalizacijo" FF (pedagoške fakultete pa imajo slab sloves s stališča "znanstvenikov"), se to ne bo izboljšalo. (Saj so pedagogi tudi znanstveniki, če jih imaš na oddelku, se ti obrestuje!) Glavni vzrok slabega stanja jezikovne didaktike na našem odd. namreč ni neznanstveno delo, temveč premalo študijskih ur. In odgnanost profesorjev. Ostaja monumentalni SKJ, ker ima FF in Oddelek z novim zvenečim imenom primat v državi. Pa še bolonjske spremembe, boj za kadrovska mesta, stvar je mučna in občutljiva, ljudje so ranjeni od starih sporov, ki jih ni konec niti z menjavo generacij ... 
Pa bo še kdo rekel, saj ni študij namenjen samo izobraževanju učiteljev(ic). Hej, pa saj ima naziv PEDAGOŠKA SMER! Tisti, ki jih pedagoska usposobljenost ne zanima, imajo vso pravico, da izberejo nepedagoško smer, pa še dosti točk ne zahteva. Pa tudi bodoči doktorji slovenisti bodo rabili pedagoške izkušnje za učinkovito predstavljanje in predajanje svojega dela.
Da končno zaključim: Najbolj hecna stvar pri jeziku je, da ga predajamo z jezikom (znanstvenim "metajezikom"). Je to res? Ne, predajamo ga tudi s sporazumevalnim odnosom. Če bi radi skrbeli za jezik, brez skrbi za odnos ne bo šlo. Pedagogi in didaktiki imajo tudi radi slovenski jezik, torej s tem, da zahtevajo dober (pedagoško znanstven) odnos, ne bodo okrnili dela jezikoslovcev. 
Ni dovolj, da se za učinkovit pouk slovenščine poskrbijo posamezni pedagoško nadarjeni učitelji ali da se jezikovni pouk skriva za književnim. In da učitelji slovenščine pridobivajo izkušnje šele  z delom, ko bi jih že morali imeti, ali na seminarjih, kjer vodstvo seminarjev spet protežira "strokovno izpopolnjevanje slovenistk", se pravi jezik, slovnico. 
Potrebno je sistematično vzgajanje študentov z vidika pedagoških izkušenj (se pravi: na pedagoški smeri, slovenistika na FF v LJ). To verjetno pomeni konkretno: 30 ur predavanj in 30 ur vaj didaktike slovenskega jezika, pa še teden pedagoške prakse (samo za pouk jezika). Po želji pa še kak seminar.
S tem, da vam pošiljam tako dolgo razmišljanje, nočem dolgoveziti, spodbujati razprtij, širiti cinizma ... Rad bi soglasij, boljše natančnosti in sistematičnosti, upoštevanja študentov in pedagogov, boljšega položaja sporazumevanja v slovenščini.
Bravo vsakomur, ki je prebral do konca.
LP!
Rok Bečan
Brav

-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050605/0ba36b22/attachment.html 