<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.0 Transitional//EN">
<HTML><HEAD>
<META http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=iso-8859-2">
<META content="MSHTML 6.00.2745.2800" name=GENERATOR>
<STYLE></STYLE>
</HEAD>
<BODY bgColor=#ffffff>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Pozdravljeni!</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Prebral sem analizo ankete ge. Krakar Vogel.
Sem absolvent slovenistike in zgodovine na FF in na Slovlit pišem zato, da bi
izrazil svoje nezadovoljstvo s poukom specialne didaktike jezika na Oddelku za
slovenistiko na FF v Ljubljani. </FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Obe specialni didaktiki (književno in jezikovno)
sem na našem oddelku poslušal predvsem v zimskem semestru 2002/2003 (pri Vas, M.
Križaj Ortar in asistentkah A. Žbogarjevi in J. Voglovi), v poletnem semestru
opravil prakso na gimnaziji Ledina in oba izpita. Kar sem odnesel od specialnih
didaktik, tako presojam s stališča dokončanih predmetov, v primerjavi z
izkušnjami, ki sem jih pridobil pri specialni didaktiki zgodovine (Danijela
Trškan) in s stališča absolventa, ki bo kmalu iskal profesorsko službo. Ki bo
kmalu moral pouk oblikovati tako, da bodo v njem učenci "rastli v sporazumevalni
zmožnosti". Glede Didaktike književnosti ob anketi nimam pripomb, le, da je
predmet res akademsko okleščen in jedrnat, sploh pri praktičnem metodološkem
delu; daje pa vse glavne spretnosti in znanje. Ne čudim se, da študenti največji
občutek gotovosti v svojo pedagoško usposobljenost dobijo (šele) na pedagoški
praksi.</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Za specialno didaktiko jezika pa menim, da lahko
govorimo o KRIZI. Sam sem bil pri Križaj Ortarjevi in Voglovi deležen le
predavanj, praktičnega dela ni bilo: razlaga, razgovor, prosojnice, 2x delovni
listi, to je vse v enem semestru (30 ur). Nobene avtentične naloge, nobenih
izdelkov študentov, kvečjemu ideje, ustno, v razgovoru. Na praksi sem opravil 5
hospitacij jezika v dveh dnevih, ko gledam njihove analize v dnevniku ped.
prakse, ugotavljam, da so bile analize hospitacij res sumarne. Nastop je bil en
sam, ampak ker smo bili na praksi v trojkah, smo lahko 3 študentje opravili
nastop v eni uri: vsak 15 minut. Vas kaj spreleti?! Nekaj praktičnega dela
je bilo spet na (samo) pisnem izpitu: sestaviti primer jezikoslovne naloge
za test. Katere so glavne učne metode (ali stopnje metode, ali učne
tehnike) za pouk slovenskega jezika, kakšne so, za katere učne vsebine so
primerne, nam ni bilo razloženo od A do Ž. Morali smo zgolj kopirati metodo od
didaktike knjievnosti; na praksi pa smo si še dosti pomagali z učbenikom Na
pragu besedila. </FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Poleg tega smo na predavanjih Jezikovne didaktike
pri Križaj Ortarjevi lahko razbrali, da gre za neke spore med profesorji jezika,
ki so povezani tudi s pomanjkanjem novih učbenikov za slovenščino v SŠ v
zadnjih 15 letih (!!) prejšnjega stoletja. O tem študentje malo vemo, imamo
pa velik problem, kako vse znanje, ki ga dobimo pri monumentalnih predmetih SKJ
I, II, III in IV (pa še pri ostalih jezikoslovnih predmetih), prekaliti v pouk,
ali pravilneje, uporabiti pri zanimivem in učinkovitem poku
slovenščine. Kakorkoli že naj bi študentje imeli praktične izkušnje
nastopanja iz seminarskega dela humboldtovskega študija, nimamo avtentičnih
pedagoških, gre kvečjemu za izjeme, paberke. Saj kdo od profesorjev na Oddelku
za slovenistiko predavanje kdaj prinese knjigo, celo predvaja glasbo, skoraj vsi
uporabljajo prosojnice, zapišejo kaj na tablo, delijo fotokopije odlomkov
besedil - ampak redna predavanja niso namenjena pedagoškemu usposabljanju! Sploh
pa navedena učna sredstva dosti pogosteje veljajo za predavatelje književnosti.
In - na prste ene roke bi lahko preštel predavatelje sloveniste na oddelku, ki
znajo uporabljati LCD-projektor!</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Aktualno stanje jezikovne didaktike na našem
oddelku (tudi letos sem na oglasni deski prebral, da odpadejo vse vaje iz
jezikovne didaktike) se mi zdi toliko kritičnejše zato, ker je v javnem mnenju
očitno, da je jezikovni pouk (ti. "slovnica") pri pouku slovenščine
nepriljubljen. Ne kritiziram novih učbenikov za jezik, problematično je aktualno
metodološko pedagoško usposabljanje študentov, ki bo stanje gotovo poslabšalo.
Ljubljanska FF v didaktiki slovenskega jezika gotovo ne zasluži primata med
slovenistikami v državi, prej zadnje mesto. Glede na to, da na Slovlitu beremo,
da nekateri profesorji uvajanje dodatnih didaktičnih ("pedagoških") ur razumejo
kot pedagoško "radikalizacijo" FF (pedagoške fakultete pa imajo slab sloves
s stališča "znanstvenikov"), se to ne bo izboljšalo. (Saj so pedagogi tudi
znanstveniki, če jih imaš na oddelku, se ti obrestuje!) Glavni vzrok slabega
stanja jezikovne didaktike na našem odd. namreč ni neznanstveno delo,
temveč premalo študijskih ur. In odgnanost profesorjev. Ostaja monumentalni SKJ,
ker ima FF in Oddelek z novim zvenečim imenom primat v državi. Pa še
bolonjske spremembe, boj za kadrovska mesta, stvar je mučna in občutljiva,
ljudje so ranjeni od starih sporov, ki jih ni konec niti z menjavo
generacij ... </FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Pa bo še kdo rekel, saj ni študij namenjen samo
izobraževanju učiteljev(ic). Hej, pa saj ima naziv PEDAGOŠKA SMER! Tisti, ki jih
pedagoska usposobljenost ne zanima, imajo vso pravico, da izberejo nepedagoško
smer, pa še dosti točk ne zahteva. Pa tudi bodoči doktorji slovenisti bodo
rabili pedagoške izkušnje za učinkovito predstavljanje in predajanje svojega
dela.</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Da končno zaključim: Najbolj hecna stvar pri jeziku
je, da ga predajamo z jezikom (znanstvenim "metajezikom"). Je to res? Ne,
predajamo ga tudi s sporazumevalnim odnosom. Če bi radi skrbeli za jezik, brez
skrbi za odnos ne bo šlo. Pedagogi in didaktiki imajo tudi radi slovenski jezik,
torej s tem, da zahtevajo dober (pedagoško znanstven) odnos, ne bodo okrnili
dela jezikoslovcev. </FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Ni dovolj, da se za učinkovit pouk slovenščine
poskrbijo posamezni pedagoško nadarjeni učitelji ali da se jezikovni pouk skriva
za književnim. In da učitelji slovenščine pridobivajo izkušnje
šele z delom, ko bi jih že morali imeti, ali na seminarjih, kjer
vodstvo seminarjev spet protežira "strokovno izpopolnjevanje slovenistk", se
pravi jezik, slovnico. </FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Potrebno je sistematično vzgajanje študentov z
vidika pedagoških izkušenj (se pravi: na pedagoški smeri, slovenistika
na FF v LJ). To verjetno pomeni konkretno: 30 ur predavanj in 30 ur
vaj didaktike slovenskega jezika, pa še teden pedagoške prakse (samo za
pouk jezika). Po želji pa še kak seminar.</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>S tem, da vam pošiljam tako dolgo razmišljanje,
nočem dolgoveziti, spodbujati razprtij, širiti cinizma ... Rad bi soglasij,
boljše natančnosti in sistematičnosti, upoštevanja študentov in pedagogov,
boljšega položaja sporazumevanja v slovenščini.</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Bravo vsakomur, ki je prebral do
konca.</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>LP!</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Rok Bečan</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2>Brav</FONT></DIV>
<DIV><FONT face=Arial size=2></FONT> </DIV></BODY></HTML>