[SlovLit] Re: Filozofska fakulteta danes in nikoli veè

[Miran Hladnik, Siol]

Dragi Miran, hvala za tvoje zvesto pošiljanje Kronike, ki postaja vse
zanimivejša. Tokratno razpravljanje o stroki in pedagogiki me je spobudilo,
da se Ti oglašam s pismom. S Tvojimi stališči o tem vprašanju se v celoti
strinjam, prav tako s tehtnimi mislimi, ki sta jih napisala Breda in Marko,
medtem ko je opozarjanje (!) kolegice Mete precej problematično. Moje
stališče dobro poznaš: v vsakem primeru mora biti na prvem mestu stroka, če
hočemo imeti dobro usposobljene in kompetentne strokovnjake, vse drugo naj
bi bilo temu podrejeno. Človek, ki suvereno obvlada stroko in je široko
razgledan, bo obvladoval tudi praktično sceno in uspešno prenašal znanja na
druge. V nasprotnem primeru ga bo pomanjkljiva strokovnost ovirala na vsakem
koraku. Moje dolgoletne izkušnje s poučevanjem na treh pedagoško-filozofskih
fakultetah mi jasno izpričujejo, da so trdne in široke strokovne podlage
zagotovilo za uspešno oblikovanje posameznikov, strokovnjakov za posamezna
področja, in nedvomno tudi zagotovilo za uspešno poznejše delo.



S povedanim seveda ne zanikam potrebe po dobri didaktični usposobljenosti
slovenistov, vendar v najtesnejši zvezi s stroko in njenimi zakonitostmi.
Glede na razmeroma dobro poznavanje sedanjega didaktičnega usposabljanja
študentov na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na obeh Pedagoških
fakultetah v Ljubljani in Mariboru bi si upal trditi, da je ustrezno
dozirano in po mojem prepričanju tudi dovolj uspešno. Mislim pa, da nerešeno
vprašanje tiči drugje, in sicer v premajhni praktični izkušnji, ko mladi
slovenisti začenjajo delo v razredu (v delovnem razmerju). Ali je to sploh
humano, da mladega strokovnjaka postavimo takoj s polno odgovornostjo v
razred? Ali se ne bi raje zgledovali po medicincih, ki imajo tudi neposredno
opraviti s "človeškim faktorjem", toda stroka in sistem jih v začetku
zadržijo na stopnji stažiranja? Po mojem bi bil korak naprej v usposabljanju
in uspešnosti v naši stroki, če bi izobraževalni sistem vpeljal npr.
enoletno stažiranje in šele nato popolno in odgovorno prevzemanje pouka v
razredih. Naj družba/država na tem področju pokaže pripravljenost za
modernizacijo in večji napredek v šolstvu, ne pa da tuje modele neorgansko
prenaša v naše razmere!



Za konec še moj vtis o tem, o čemer je pisala Aleksandra. Ker jo poznam kot
odlično slovenistko in srednješolsko profesorico, sem se ob njenih izkušnjah
v šoli zgrozil. Ali je kaj takega sploh mogoče? Verjetno nisem zgrožen samo
jaz, marveč mnogi iz starejše generacije, ki smo šolanje osnovnošolcev in
srednješolcev doživljali le nekoliko drugače. Tu je dovolj gradiva za vse
ravni šolskih oblasti in za pedagoško-izobraževalne izvedence. Pričakujem
predloge, rešitve, ukrepe! Vem, dragi Miran, da mi boš rekel, da sem zelo
naiven, a kaj hočeš, ljudje smo različni.



Želim Ti uspešno urednikovanje Kronike tudi v prihodnje in prav lep pozdrav,
Gregor [Kocijan]