[SlovLit] Breztalnosti

Miran Hladnik, Siol miran.hladnik na guest.arnes.si
Tor Maj 10 21:30:35 CEST 2005


From: "Slovanska knjižnica" <slovanska.knjiznica na guest.arnes.si>
Sent: 10. maj 2005 11:07
Subject: Povabilo na simpozij

Več inštitucij prireja mednarodni simpozij Breztalnosti: Lev Šestov med
religijo, literaturo in filozofijo, Ljubljana, 12. maj 2005. Nastopajoči na
simpoziju: Nikolaj B. Ivanov, Gorazd Kocijančič, Pavel Kuznecov, Nicolas
Monseu, Pavle Rak, Federico Skodler, Tone Smolej, Vid Snoj, Boris Šinigoj,
Francesca Zaccaron. Kraj: Slovanska knjižnica, Ljubljana, Einspielerjeva 1,
12. maj 2005.

Lev Šestov je velika, čeprav -- po poreklu Jud in kljub navezovanju na
krščansko misel nekristjan -- netipična figura ruske religiozno-filozofske
renesanse, ki se je v Peterburgu in Moskvi razmahovala v prvih dveh
desetletjih 20. stoletja in bila v Sovjetski Zvezi na novo odkrita v
šestdesetih letih, odkar še zmeraj vznemirja tako ruske kakor tudi tuje
mislece. Šestov se je s prvima dvema knjigama, ki sta izšli v prvih letih
20. stoletja in v katerih govori o Tolstoju, Dostojevskem in Nietzscheju,
uveljavil kot literarni kritik in hkrati kot razlagalec Nietzscheja ter s
svojo radikalno kritiko zahodne filozofije naletel na dober sprejem med
nekaterimi tedanjimi ruskimi misleci bogoiskatelji. Pozneje se je obrnil k
filozofiji in religiji, vendar je stalna referenca njegovega pisanja ostal
Dostojevski. Tako je glede na globoko izkušnjo literature Dostojevskega,
predvsem njegovih >podtalnih< junakov, v Apoteozi breztalnosti (1905)
zapisal, da je naloga filozofije >naučiti človeka živeti v negotovosti<, in
potem v več spisih kriti-ziral, denimo, tako novo Husserlovo fenomenologijo
zaradi opiranja na samorazvidnosti transcendentalnega jaza kakor tudi staro
krščansko teologijo zaradi spravljanja vere z razumom. Šestov nagovarja
sodobno misel prav z mišljenjem >breztalnosti<, zato se breztalnost ponuja
kot tisti tematski vidik, pod katerim bo tekla simpozijska razprava, ko bo
sledila gibanju njegove misli skoz literaturo, filozofijo in religijo
oziroma po njihovih mejnih področjih.




Dodatne informacije o seznamu SlovLit