[SlovLit] Pa naj bo za slovlit

[Miran Hladnik]

rom: aleksandra.belsak na guest.arnes.si
[mailto:aleksandra.belsak na guest.arnes.si] 
Sent: Wednesday, April 20, 2005 12:32 PM
Subject: Re: [SlovLit] Pa naj bo za slovlit

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Oglašam se v zvezi z mnenjem g.
Marka Juvana in se mu pridružujem v prepričanju, da potrebujemo
raziskovalne in pedagoško-raziskovalne kadre. Povsem se strinjam, da je
treba ohranjati visoko raven raziskovanja, to pomeni, da je treba
omogočati ustrezne pogoje raziskovalcem ter ohraniti razliko med FF ter
Pedagoško fakulteto. Menim tudi, da če je nekaj predmetov namenjenih
razvijanju pedagoško-andragoških sposobnosti, naj bodo kakovostno
zasnovani (kot npr. izvaja svoj predmet Boža Krakar Vogel - študenti
spoznajo način in smisel pedagoške obravnave književnega dela). Vse več
je MVO otrok. Moje sizifovsko poučevanje v srednji strokovni in poklicni
šoli me pogosto pahne v razmišljanje o smiselnosti tega početja.
Današnja šola je zasnovana tako, da dijakov NE MOREŠ NIČESAR NAUČITI (o
tem pišem, ker zadeva tudi vas, univerzitetni profesorji in
raziskovalci):

1. pravilnik o ocenjevanju določa, da je treba pisne naloge, pri katerih
je tretjina ali več izdelkov ocenjenih negativno, ponavljati (dijaki se
dogovarjajo, da se pričnejo učiti šele pri drugem preverjanju)

2. za vsak tak ponesrečen test ali esej je treba napisati analizo
vzrokov za neuspeh, oddati ga je treba razredniku in treba je iti
poročat k ravnatelju

3. če je v razredu preveč nezadostnih ob konferencah, je treba oddati
poročilo, analizo (katera poglavja, stopnje znanja itd... so
problematične)

4. pogosto se moramo učitelji zagovarjati in dokazovati, da dijaki res
ne znajo dovolj za pozitivno; to moramo početi pred starši na
roditeljskih sestankih, seveda pa tudi ravnatelju. Če imamo dokaze, da
smo utrjevali snov pred preverjanjem (pisne naloge, domače naloge, učni
listi ...), je kritika našega dela usmerjena v kriterij, ki določa,
koliko odstotkov je treba doseči za zadostno. Takšno dokazovanje je
najbolj neprijetno pred razredom zbranih staršev, ki so prepričani, da
učencem tega ni treba vedeti, ker tega ne bodo potrebovali v resničnem
življenju. 

5. ob koncu leta nam zaradi prevelikega osipa grozi vodstvo z igubo
službe, saj je srednješolske populacije premalo in se pulimo za dijake
... Da, strinjam se, da nivo strahotno pada - posamezniki pa lahko to
stanje samo nemočno opazujemo: včasih o naših ocenah odločajo
ravnatelji, včasih ostali učiteljski zbor (še posebno, če se učitelj ne
drži povsem črke zakona, drugi odločajo o oceni). 

6. s socialnimi dvojkami in šnelkurzi pred poklicno maturo se dijaki
prijavijo na končni preizkus, nato uspešno znižajo povprečno oceno vseh
udeleženih in mnogi med njimi POM tudi opravijo. (Ustni del POM ni
zasnovan enotno, torej je v kakovosti znanja še večje odstopanje, ocene
postajajo vse bolj subjektivne).

7. In tako dijaki nadaljujejo šolanje, takrat jih dobite vi ... 

Dokler bo nezadostno ocenjen dijak nadaljeval šolanje v osnovni šoli in
popolnoma brez znanja prišel v srednjo šolo, dokler so normativi takšni,
da smo učitelji zasuti z birokracijo namesto s poučevanjem, dokler imamo
v strokovnih šolah previsoke normative glede števila dijakov v razredu
(da, tudi zato jih je težko učiti in kaj naučiti), dokler bo država
jemala za zgled najslabše primere evropskih držav, da bi privarčevala
kak fičnik, dokler se učitelji vseh stopenj ne bomo poenotili in se
zavedli, da smo vsi v eni kaši in sooblikovali standarde znanj, - je vse
zaman. Šele združeni lahko prepričamo državo. (Za zgled bi lahko imeli
zdravnike, ki so neverjetno enotni!) 

(Srednješolski učitelji smo zaman sporočali svoje mnenje, da se ne
strinjamo (zaradi usklajevanja z Evropsko zvezo), z opustitvijo pouka
književnosti v triletnih poklicnih programih. Razlogov je mnogo, tudi
narodnoohranjevalni; med banalnimi razlogi pa je prehodnost učnih
programov, zaradi česar bodo taki učenci nepoučeni o književnosti, ko
bodo nadaljevali šolanje v diferencialnem programu. Morda bodo celo
nadaljevali šolanje s fakulteto ...) 

Težave, s katerimi se soočamo, so konkretne in dolgoročne. Upam, da moj
prispevek ne bo razumljen kot jadikovanje utrujene učiteljice, lepo se
imejte v tej pomladi --- Aleksandra Belšak