[SlovLit] Pa naj bo za slovlit

[Miran Hladnik]

From: Marko Juvan [mailto:marko.juvan na guest.arnes.si] 
Sent: Wednesday, April 20, 2005 6:50 AM
To: Hladnik Miran
Subject: pa naj bo za slovlit, miran!

Draga javnost in poljavnost,
na Miranovo željo vam dajem na vpogled in okušanje tale srčni izliv, ki
ga je omenjeni prejel v posodici osebnega e-pisma. Ob tem izražam še
eno, novejše občutenje: aplavz na odprti sceni zasluži prof. dr. Breda
Pogorelec za svojo zadnjo slovlitovsko debato na temeljno temo, namreč -
če bomo tako zelo skrbeli za pedagogiko in ekonomiko vednosti, kdo neki
bo znanje sploh "pridobival", kdo bo raziskoval?! (Sam bi k temu dodal:
raziskovalo se najbrž še bo, dokler bo to država še približno plačevala,
samo kakovost znanstvenih dosežkov bo padla; pa še nekaj bi dodal,
ironično: to morda ne bo v nasprotju s trendi, saj se bodo učitelji na
ta način uspešno prilagodili študentom in bodo tudi sami  padli na nižji
nivo - kar že nekaj let opažamo pri študentih, vsaj v povprečju; in še
en dodatek, za tolažbo, ali je ironičen, pa ugotovite sami iz sledeče
zapleteno strukturirane povedi: kolega z neke britanske univerze, ki je
- saj veste, kakšno je stališče otočanov do kontinentalcev - bolonjska
reforma sicer še ni zajela, zajela pa jih je globalizacija z lokalno
varianto modulov, kreditov in druge "up-to-date" tehnike za trženje
znanja in proizvodnjo kadrov, mi je povedal, da je v Britaniji danes
postalo zaradi izbirnosti čisto mogoče, da dosežeš naziv doktorja nemške
književnosti, ne da bi prebral kakšno Goethejevo delo, da ne govorimo o
Wolframu von Eschenbachu ali drugih "kuriozitetah"). Torej, kar sledi,
je dobesedna in zvesta - diplomatična! - izdaja mojega pisma Miranu
Hladniku z dne 16. 4. 2005. Pozdrav vsem!
Marko Juvan
 
 
dragi miran,
podpiram tvoja stališča, z njimi povsem soglašam. žal je moja podpora
čisto 
verbalna, tudi argumentov, oprtih na študij vsakršnih gradiv in
programov mi 
manjka, ampak argumenti itak ne prepričajo nikogar, ko se mašinerija, 
kakršna je bolonjska, enkrat začne vrteti.
a mogoče stvar ni tako brezupna. danes sem v delu bral, da so na pravni 
fakulteti ubrali edino realistično (čeprav tudi oportunistično) taktiko
ob 
vsiljevanju reform, za katere komaj kdo ve, kdo jih je sploh oblikoval, 
kakšne reference ima ipd. - biti pri uvajanju evrokardeljanskih domislic

tako zelo počasen, da se bo razkrilo, kakšen fiasko je bolonjiranje po
celi 
evropi, in da se bo morala začeti reforma reforme (mogoče celo vračanje
v 
stare, tj. današnje tirnice): prihranimo si čas, živce in energijo, 
zavlačujmo še mi! ne se bati, ne bo se svet podrl, če ne bomo ujeli
rokov. 
saj imamo toliko samozavesti, da vemo, koliko presežka zaenkrat še
premoremo 
pred potencialnimi, bolj poslušnimi in prilagodljivimi konkurenti. tudi 
konservativnost je lahko prednost ali, povedano v žargonu pravšnjosti,
tržna 
niša.
pedagogiziranje vsega je le stranski proizvod birokratsko-tehnokratske 
invazije na znanost in univerzo, ki smo jo dopustili s svojim
kolaboriranjem 
z bolonjo (uh, v kakšen leninistični žargon me je zaneslo!) - noben ne
mara 
bolonjske reforme, vsaj jaz ne vem za nobenega, a vsi bolj ali manj po 
šolarsko pridno sodelujemo. ker so zgoraj tako naročili. kaj pa sami
hočemo, 
se pač ni časa spraševati, tudi volje in idej zmanjka, če je treba ven
in 
ven skakati po direktivah.
pa še nekaj teoretičnega za konec tegale bolj ali manj bifejskega
šimfanja: 
mati vsega zla je prenašanje principov iz enega družbenega podsistema v 
drugega - ekonomija se je vsilila na področje znanosti in visokega
šolstva 
in ju prisilila, da znanje obravnavata kot tržno blago. ker pa so 
zakonitosti trga povsem kontingenčne, nepredvidiljive, spremenljive, to 
pomeni, da znanost z univerzo vred izgublja koherenco na osi diahronije,
to 
je v procesih ustvarjanja, samoreflektiranja znanja in samostojnega 
načrtovanja ciljev svojih praks. to pa vodi k razpadu sistema. 
pedagogizacija je samo podvrsta panekonomizacije postmoderne družbe, kar

pomeni: ne samo, da se bo filozofska fakulteta spremenila v pedagoško 
valilnico, ampak znanost kmalu ne bo več znanost, četudi se bo še
imenovala 
tako in jo bodo birokrati kot takšno kajpada še vedno klasificirali.

lp!
marko