[SlovLit] Simpozij o Janezu Trdini (Menge¹, 29. 5. 1830 -- Novo Mesto, 14. 7. 1905)

[Miran Hladnik, Siol]

 Vabimo vas na znanstveni simpozij o delu narodopisca, pisatelja,
zgodovinarja in narodnega buditelja  Slovencev in Hrvatov Janeza Trdine.
Letos je 175 let od njegovega rojstva in 100 let od njegove smrti. Simpozij
organizirata Muzej Mengeš in Oddelek za slovenistiko ljubljanske Filozofske
fakultete. Simpozij bo predvidoma 27. in/ali 28. oktobra 2005 na gradu
Jablje v Trzinu pri Ljubljani. Teme simpozija niso omejene, lahko pa
izbirate med spodnjimi: rodoljubje pri Trdini, svobodoljubje pri Trdini,
slovenstvo in slovanstvo pri Trdini, "hrepenenje po prosveti" pri Trdini,
praznoverje vs. prava vera pri Trdini, Trdina kot učenec in učitelj, Trdina
v očeh Hrvatov, Trdinov spor s hrvaškimi šolskimi oblastmi, Trdinova hrvaško
pisana proza in njegova proza o Hrvatih (Bachovi huzari, Orisi in
portreti/Obrazi in značaji ...), Trdinov odnos do žensk oz. Trdinovi ženski
liki, Trdinov potopis (Sprehod v Belo krajino), Trdinove verske bajke, žanri
Trdinove kratke proze, Obrazi in značaji kot literarna forma, med bajkami in
povestmi/ pripovedni postopek v bajkah in povestih, značilnosti Trdinove
spominske proze, reakcije na objavo Bajk in povesti, reakcije na objavo
Hrvaških spominov, Trdina-Prešeren-Koseski, Trdina v Costovih nemških
spominih, Trdina kot kritik Costove knjige Der schnelle Slovene, Trdina in
Cervantes, Trdina in Rusija oz. ruski pisatelji, Trdina v očeh romanopiske
(roman Ilke Vašte Izobčenec), Trdinov jezik oz. jezikovne posebnosti
(dialektalne, arhaične ...), Trdinove pesmi, ali je kaj Trdinove
neobjavljene korespondence?, bibliografija del o Trdini.

Svoj politični credo in odnos do ljudske kulture je Trdina izrazil na
zadnjih straneh avtobiografskih pisem z naslovom Moje življenje, ki jih je
pošiljal v Ljubljanski zvon zadnje mesece svojega življenja: "Navdušenje za
politični in vsak drug napredek, za demokratska načela, za humanizem,
sosebno pa za slovenstvo in slovanstvo, mi gori v prsih z isto silo kakor
pred petdesetimi leti". "Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in
obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, svobodoljubjem,
slovenstvom, slovanstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh drugih zakladih,
ki pospešujejo človeško blaginjo. Obenem pa sem se odločil udrihati po
praznoverju, ki se je obesilo na pravo vero ..."

Prijave pošljite čimprej na aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si. Referati
naj bodo dolgi do 12 tipkanih strani. Referati bodo objavljeni v zborniku.
Zbornik naj bi izšel do začetka simpozija, zato morajo biti referati
napisani do konca avgusta 2005. Po prejemu vseh prijav predvidevamo kratek
sestanek vseh sodelujočih.

Organizacijski odbor: diplomirani arheolog Janez Škrlep, Muzej Mengeš,
Trdinov trg 10, 1234 Mengeš, tel. 01 72 91 003, faks. 01 72 91 004,
info na muzej-menges.si; doc. dr. Aleksander Bjelčevič, Filozofska fakulteta v
Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel. 51 16 314,
aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si; red. prof. dr. Gregor Kocijan,
upokojeni prof. na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; red. prof. dr. Miran
Hladnik, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana,
miran.hladnik na guest.arnes.si.

Simpozij je le eden od projektov, ki ga pripravlja Muzej Mengeš. Ostali so:
Odprtje Trdinove spominske sobe (stalni razstavni prostor, čitalnica,
muzejska trgovina), 130 m2, v upravni zgradbi tovarne Melodija Mengeš (v
Trdinovi rojstni hiši) in Trdinove bukvarne (antikavariat). Ilustrirana
izdaja Trdinove legende o nastanku in imenovanju Mengša, ilustrirana izdaja
legende o propadu Mengeškega gradu, izbor Trdinovih legend (stvarjenje
sveta, stvarjenje človeka ...). Izdelava spletne strani o Janezu Trdini;
izid spominske poštne znamke in spominskega kovanca.