[SlovLit] Sommelier

[Miran Hladnik]

-----Original Message-----
From: Jolka Milic [mailto:jolka.milic na siol.net] 
Sent: Saturday, February 26, 2005 7:00 PM
To: miran.hladnik na guest.arnes.si
Subject: SOS

Neki pisec mi je dal v korekturo italijanskih izrazov svojega priročnika
o vinu oz. o sommelierih in ker gre le za nekaj strani, sem mu obljubila
pregled, a iz prevajalskega firbca sem tu in tam kaj prebrala, kaj vse
mora vedeti in storiti sommelier, poleg okušanja in ocenjevanja vin.
Zvedela sem mimogrede kup koristnega.  Rokopis je - slovenski del - že
kar vzorno lektoriran, le ko je govor o sommelierih, je v francoski
izraz, sklanjan po slovensko, vrinjen vedno odvečni "j", odvečni pa
zato, ker tako v Velikem slovarju tujk kot pri Toporišičevem pravopisu
ga sploh ni. Kot je lani Aleš Berger popravil Kosovelovega pravilnega
Ikarovega sna v Ikarjev sen, tako je tu vedno sommelierja, sommelierjevo
itd. Niti pomotoma kdaj pravilno. A ker je lektor - ponovim - kar vzorno
lektoriral delo, mi je prišel dvom, da niso kontestatorji pred leti
Toporišiču oporekali tudi sommeliera in terjali, da se piše  z j:
sommelierja? Vi morebiti kaj veste o teh morebitnih popravkih? Naj pisca
priročnika opozorim na odvečni "j", oz. naj mu ga odstranjujem, kar
sproti, ali je tako prav? 

Avtor brošure uporablja razne tujke, pravzaprav pretežno francoske
izraze, recimo že omenjeni sommelier - zakaj ne somelje - someljeja, če
so recimo čav (namesto ciao), fojbe (namesto foibe), degolisti (namesto
degaullisti), maneken(ke) (namesto mannequin(es) ne samo dovoljeni,
marveč že uzakonjeni? Nato tastevin - francoski naziv srebrne skodelice
za okušanje vin -  kozarec "flute" - flavta, zaradi njegove oblike,
namenjen za penino itd

Nekje avtor priročnika pove tudi, zakaj so se v različnih državah in
tudi pri nas odločili za ohranitev izraza sommelier: Domače izraze za
celovito in vsestransko vsebino, ki jo označujemo s tem pojmom, iščejo
mnogi strokovnjaki, ki pa doslej niso bili preveč uspešni. Zato tudi v
slovenščini uporabljamo tujko, vsaj dokler ne bomo našli zanjo
primernega drugega izraza.

Je res, da je niste našli? Jo sploh nameravate najti? Zakaj pa tujke ne
pišete vsaj fonetično? Vendar ne gre samo za ta izraz. V knjigi naletiš
tudi na druge izraze, ki bi jih mirne duše lahko slovenili, pa jih
najrajši ne, ker v bistvu ne cenimo, - kaj še ljubimo -, svojega jezika
in ga, če le moremo, zapostavljamo, zdi se nam, da sodi v kakšno. drugo
ali tretjo (nogometno) ligo, ko da so tuji izrazi večpovedni in
večpomenski, naši pa skrajno ozki in ubogceni, dobri kvečjem za
pogovorni jezik ali kaj narečnega. Primer karafa, ki je za nas brušena
steklena posoda, za Francoze trebušasta steklenica z ozkim grlom, v
Šlenčevem slovarju  steklenica  s širokim vratom, v italijanskem
slovarju je spet četrta razlaga, saj ima tudi ročaj in posebej dulec,
skratka očitno gre za steklenico, ki lahko ima več oblik, in je lahko iz
navadnega ali brušenega stekla, konec koncev kot vse steklenice, saj so
lahko take in drugačne, zadnje čase so naprodaj naravnost tisočerih
oblik, barv in namenov.  

Razgovorila sem se čisto brez potrebe, ker me pravzaprav najbolj zanima
zlasti ta sommelier: z j-em ali brez njega?  Rešite me, prosim, iz
zagate. 

Če ne boste našli primernejšega slovenskega izraza zanj, je sploh
upanje, da se bo kdaj podomačil v someljeja, kot se je foyer v foaje? Če
se ne bo, ga čaka neslavna usoda, da ga bo večina izgovarjala s končnim
r (someljer, someljerka), naredila sem preizkus, se delala, da sem brez
očal in prosila nekaj znancev in znank v knjižnici, naj mi preberejo
uvodna stavka. In vsi so er prav zadrgnili. Pa naj zadrgnejo, mi je
rekel znani slavist, ko sem ga vprašala, saj tako najpogosteje
izgovarjamo tudi premierja ne pa premjeja.         

No, to je vse in pol preveč, boste rekli. Prav lep pozdrav in vnaprej
hvala za odgovor.

[Jolka Milič]