[SlovLit] Jubilejni 10. letnik Jezikoslovnih zapiskov

[Miran Hladnik, Siol]

Jezikoslovni zapiski so bili kot glasilo Inštituta za slovenski jezik ustanovljeni leta 1990 na pobudo takratnega upravnika Vladimirja Nartnika, ki je predlagal tudi ime. Leta 1991 je izšel prvi letnik, ki ga je uredil Jakob Müller s pomočjo Petra Weissa. V letu 1994 me je Jakob Müller prosil, ali bi prevzel uredništvo revije, kar sem sprejel. Potem sem leta 1995 uredil drugi letnik, ki je bil posvečen 50-letnici Inštituta za slovenski jezik. Tretji letnik, ki je izšel leta 1997, je že uredil pred tem ustanovljeni uredniški odbor, pripravo za tisk pa je prevzela Založba ZRC. S tem so Jezikoslovni zapiski dejansko že ustrezali merilom MŠZŠ za sofinanciranje znanstvenih in strokovnih publikacij, kar je bilo tudi formalno doseženo s četrtim letnikom leta 1998. Od leta 1997 naprej Jezikoslovni zapiski izhajajo redno vsako leto. Sedmi letnik je leta 2001 izšel kot dvojni zvezek in je bil posvečen 80-letnici akademika in nekdanjega upravnika Inštituta Franca Jakopina. Od tedaj naprej Jezikoslovni zapiski izhajajo vsako leto v dveh zvezkih. Med temi je bil 2. zvezek 8. letnika tematski (Slovensko imenoslovje), 1. zvezek 9. letnika pa poltematski (Slovaropisje). V desetih letnikih Jezikoslovnih zapiskov je bilo na 3041 straneh objavljeno 235 prispevkov  197 avtorjev in avtoric, kar pomeni na letnik povprečno 304 strani, 23,5 prispevka in skoraj 20 avtorjev in avtoric. Podrobnejši podatki z izvlečki prispevkov po letnikih in zvezkih so na spletni strani revije: http://www.zrc-sazu.si/isjfr/jezikosl.htm. Kot je zapisano tudi v kolofonu, so zdaj Jezikoslovni zapiski glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih.
 
Vsi prispevki 10. letnika so bili poskusno postavljeni v ZRColi, tj. v vnašalnem sistemu za jezikoslovno rabo v programu Word avtorja Petra Weissa, ki je v ta sistem tudi opravil prevedbo. Upam, da bo ZRCola ob nadaljnji izpopolnitvi postala prijazno orodje vseh jezikoslovcev pri pisanju.

1. zvezek 

I. RAZPRAVE IN ČLANKI:
Majda Merše, Oblikoslovna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja
Andreja Žele, Povedkovnik v slovenščini 
Robert Cazinkić, Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadrednim in odvisnim stavkom
Maria Wtorkowska, Funkcje prefiksu w(e)- w polskich formacjah czasownikowych
Irena Stramljič Breznik, Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B
Elena Savelieva, Frazemi s pomenom 'piti' in 'biti pijan' v slovenskem in ruskem jeziku
Silvo Torkar, K izvoru in pomenu krajevnih imen Prvačina in Prebačevo
Drago Unuk, Nelinearna struktura zloga
Peter Jurgec, Antihiatski pojavi v knjižni slovenščini
Peter Weiss, ZRCola: vnašalni sistem za jezikoslovno rabo v programu Word.

II. GRADIVO, OCENE, POROČILA:
Andreja Žele, Merilo jezikovne naravnosti kot eno od možnih meril za izbiranje slovarskega ponazarjalnega gradiva in korpusov -- o knjigi Janeza Orešnika Naturaless in (morfo)sintax english examples
Janez Keber, Valerij Mokienko, Alfréd Wurm, Česko-ruský frazeologický slovník (Olomouc 2002)
Andreja Legan Ravnikar, Maria Karpluk, Słownik staropolskiej terminologii chrześcijanskiej (Kraków 2001)
Alenka Gložančev, Predstavitev slovarske delavnice v leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v letih 1977--2002.

2. zvezek 

Majda Merše, Ob sedemdesetletnici Franceta Novaka.
RAZPRAVE IN ČLANKI:
Katja Sturm-Schnabl, Aktualnost Miklošičevega znanstvenega dela in misli 
Matej Šekli, Naglas neprevzetih izsamostalniških izpeljank s priponskim obrazilom -ar(j) v knjižni slovenščini
Melita Zemljak, Instrumentalno-slušna analiza pogostnosti in trajanja glasov na primeru štajerskega zabukovškega govora
Peter Jurgec, Fonologija v slovarju novejšega besedja
Jožica Škofic, Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
Mira Krajnc, Začetniki oziroma sredstva za vzpostavljanje in ohranjanje stika v komunikaciji
Saša Poklač, Nekaj teoretičnih izhodišč o narečni frazeologiji in narečnih frazemih
Pavle Merku, Toponomastični ocvirki (Štanjel na Krasu, I?o1ca, Križ, S[tú/Svetó).

GRADIVO, OCENE, POROČILA:
Peter Jurgec, Irena Sawicka, An outline of the phonetic typology of the Slavic languages (Toruń 2001)
Peter Jurgec, Cvetka Prek in Emica Antončič, Slovenska zborna izreka: priročnik z vajami za javne govorce, knjiga in zvočna zgoščenka (Maribor 2003)
Janez Keber, A. Birih, V. Mokienko, L. Stepanova, Slovar' frazeologičeskih sinonimov russkogo jazyka (Rostov na Donu 1997)
Vladimir Nartnik, Tat'jana Ivanovna Vendina, Srednevekovyj čelovek v zerkale staroslavjanskogo jazyka (Moskva 2002)
Peter Weiss in Andrejka Žejn, Digitalizacija pisnega narečnega gradiva v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani
Andreja Žele, Jerica Snoj, Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov (Ljubljana 2004).

 Janez Keber (janez.keber na zrc-sazu.si)