[SlovLit] Tsunami

Sre Jan 12 10:50:57 CET 2005

Pozdravljeni!

	Zaradi debate o cunamiju, o katerem smo s študenti (prevajalstva) v ponedeljek skoraj pol ure (med pravopisnimi vajami) debatirali, in glede na nekatere slovlitovske odgovore, ki sem jih prejel na svoj občasno delujoči e-mail, ne tako zelo kratko razmišljanje. Med študenti se je razvila v ponedeljek ob cunamiju zanimiva debata, kako da se piše. Ene so pri geografiji menda učili o tsunamiju, druge pa o cunamiju (različne šole pač, učbeniki, ki so bili verjetno lektorirani (dobro/slabo), so menda pisali "tsunami" - geografi bodo bolje vedeli, kako je s poukom geografije in učbeniki). Če beremo pravopis (Pravila 1 - poglavje PREGLEDNICE, kasneje tudi SP 2001 - poglavje PREGLEDNICE in slovarski del), se cunami omenja najprej pri prečrkovanju iz Hepburnovega latiničnega prečrkovanja japonščine v slovenski zapis omenja prav primer "Jap. tsunami - Slov. cunámi", brez znakov za izgovor - torej naj bi se tako zapisovalo. V slovarskem delu SP 2001 je potem navedeno, kot je navedel dr. Adamič "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|". Pravopis slovenskega jezika usmerja torej k slovenskemu zapisu s črko c. Občne besede se namreč podomačijo tudi v zapisu (kot možne izjeme so omenjeni predvsem mednarodni glasbeni izrazi iz italijanščine - adaggio ...; nekateri manj rabljeni strokovni izrazi - fin de siecle idr.; posamezni drugi izrazi - jazz, faux pas ...; večina imen za vozila - boeing, volkswagen ...), "s časom /pa/ navadno prevzamejo slovensko pisavo po slovenskem izgovoru, npr. kurikulum", paragraf 168), vedno pa se podomačijo, če jih prečrkujemo iz nelatiničnih pisav ali ideogramov. Torej, če bi prevzeli iz nelatinične japonščine, bi pisali cunami, če je občna beseda dlje časa v rabi, se tudi pisno domači. Ali pa ima cunami/tsunami status manj rabljenih strokovnih izrazov? Zanimivo pa bi bilo izvedeti, ali so lektorji v časopisih in medijih zaslužni za sedaj prevladujoč "cunami", ali pa so novinarji to zapisali na podlagi lastne odločitve. Če se je večina spontano odločila  za zapis "cunami", bi se odločil za tak zapis. Kaj pa v primeru, če je bil v stroki prej poenoten in uveljavljen zapis "tsunami"? Lahko sedaj še spreminjamo? In ali lahko zamenjamo sedaj splošen in zelo pogost zapis "cunami"? Vsekakor se mora pisanje strokovnega termina poenotiti, pravilen zapis oz. pravopis (kodifikacija) pa je pogosto stvar dogovora, deloma tudi tradicije. Dogovor pa verjetno ne sme biti le potrditev trditev ene strani, ampak argumentirana razprava. Ne samo slovenistov, ne samo geografov, če s(m)o slovenisti strokovnjaki za slovenski jezik. 

	Glede primerjave z zemljepisnimi lastnimi imeni, pa je splošna norma, da se načeloma v latiničnih imenih ohranja izvorna podoba, pravopis navaja npr. Kyoto samo izgovorno [kjóto], razen če gre za slovensko oz. podomačeno ime (npr. Benetke, Peking, Anglija ...). Imena firm tudi načeloma ohranjajo svoj zapis in imajo enotnega po vsem svetu, torej Toyota, Peugeot ...

	In izgovor tujih besed v slovenščini ... japonski izgovor in izgovor drugih azijskih jezikov (pa tudi angleščine, nemščine, francoščine ...) je ne samo na nivoju soglasnikov, ampak tudi samoglasnikov precej različen in verjetno bi bilo, sploh pri zelo pogosto uporabljanih terminih, nemogoče zahtevati citatni izgovor (kako potem izgovarjati nekatere samoglasnike, japonski naglas ...) v slovenščini. Ko govorimo angleško, nemško, francosko, madžarsko itd., pa se seveda fonemsko, intonacijsko, leksikalno, miselno in sploh preselimo v drug jezik in drug jezikovno-kulturni svet. Torej: tsunami/cunami  [cunámi]
	Za konec ...
"... neresnična /je/ domneva, da je pri vprašanjih jezikovne kulture nujna diktatorska moč jezikoslovcev ..."
					(Vilém Mathesius)

	V upanju poenotenja in dogovora glede pisanja tega strašnega "cunamija" in ostalih terminov, predvsem pa razvoja slovenskega strokovnega jezika v vseh globalizirajočih strokah lep pozdrav vsem skupaj.

	Mag. Hotimir Tivadar, slovenist

	p. s. 
	Gre za nelektorirani prispevek. Tudi dolžina je, žal, predolga. 

> -----Izvorno sporočilo-----
> Od:	slovlit-bounces na ijs.si [SMTP:slovlit-bounces na ijs.si] namesto Peter Jurgec
> Poslano:	6. januar 2005 15:49
> Za:	slovlit na ijs.si; milan na zrc-sazu.si
> Kp:	Miran Hladnik; helena.dobrovljc na zrc-sazu.si
> Zadeva:	Re: [SlovLit] Tsunami
> 
> Dragi slovlitovci,
> 
> vedno znova me presenečajo laične interpretacije fonetičnih realnosti. Gre v
> obe strani: pozitivno v smislu impresionističnega, avditivnega vtisa
> nestrokovnjaka, ki je lahko fonetiku v pomoč (čeprav ga lahko tudi zapelje),
> negativno pa v smislu nepoučenosti. Sem gredo recimo tiste o enem samem
> samoglasniku v besedi žvrklja oz. nobenem v besedi čmrlj (Lepo je biti
> milijonar, 15. 5. 2004) ali o tem, da slovenske zadnje samoglasnike lahko
> "sicer prisiljeno" izgovarjamo nezaokorženo (vir naj bi bil vsem slovenistom
> zelo dobro znan), in da relativna tonska višina (angl. pitch) v netonemskih
> narečjih ni fonološko relevantna na leksikalni fonetični ravni, kar je
> nekako splošno uveljavljeno zmotno mnenje. Mislim, da se Slovenci
> nestrokovnjaki vse preradi spuščajo v polemike o jeziku, čeprav o tem vedo
> zelo malo. Kar pa je seveda tudi nekaj koristnega (jezik kot vrednota), če
> le ne gre v smislu "ti slavisti (= slovenisti?) nam vsiljujejo to ali ono",
> kot v primeru v nadaljevanju.
> 
> Sem gre tudi tale zapis dr. Milana Orožna - Adamiča, ki ga je posredovala na
> forum dr. H. Dobrovoljc:
> 
> > Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji -
> slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi
> prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s
> tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je
> odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku
> resda nekoliko   nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne
> opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas
> nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako
> pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega
> latiničnega zapisa TSUMAMI.
> 
> Skratka: v primeru cunami je povsem jasno, da ne gre za pravilo pisave po
> izgovoru, ampak za sistemsko prilagajanje pravilom slovenskega pravopisa. To
> torej sploh ni pravorečno ali fonetično vprašanje. Zlitniki se v globinski
> fonološki podstavi včasih nadomeščajo z zaporedjem zapornik + pripornik,
> fonetično pa je to upravičeno ravno z zelo veliko pogostnostjo (če ne
> univerzalnostjo) prepovedi *homorganski zapornik + pripornik v jezikih
> sveta. Globinska zaporedja zapornik + pripornik so namreč izgovorjena kot
> enoten zlitnik, ki ga fonetiki od pripornikov denimo ločijo po nenadnem
> začetku pripore, medtem ko je pri priporniku postopnejši. Trajanje zapornika
> in sorodnega (glede na nagl. mesto, položaj ipd.) pripornika je enako.
> (Toliko zaenkrat iz akustične fonetike.) Zato je v jezikih sveta precej
> pogostno, da imajo omejitev za zaporedja *homorganski zapornik + pripornik
> (to je denimo dokazoval na primeru hrvaščine tudi dr. Škarić na decembrskem
> kongresu v Zagrebu). Gotovo se torej ob spremembi zapisa nikakor ne spremeni
> tudi izgovor, ki sploh ni problematičen: ne glede, ali napišemo tsunami ali
> cunami, izgovorimo lahko le zlitnik, tj. [c], če uporabljam slovensko
> transkripcijo (četudi se komu od naravnih govorcev slovenščine "zdi"
> drugače). Kar poskusite izgovoriti [t] z odporo, pa boste videli/slišali.
> Torej, če uporabim dikcijo dr. Orožna - Adamiča, NIHČE "se ni odločil, da
> pač ne gre skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno,
> neobičajno ali nerodno". To je pač le stvar pravopisne tradicije, fonetično
> pa je stvar kristalno jasna. -- In ni res: japonščina ima foneti> čno
> tipološko s slovenščino tudi marsikaj skupnega (o tem je npr. govorila tudi
> Nina Golob 18. 10. 2004 v lingvističnem krožku), vendar o tem kdaj drugič.
> (V debato o izvoru in temeljih japonskega latiničnega prečrkovanja pa se ne
> bom spuščal, ker o tem premalo vem.)
> Ko se dr. Orožen - Adamič zavzema za ohranjanje izvirnega zapisa, je njegova
> zgoraj navajana izključno fonetična argumentacija povsem zgrešena.
> 
> Lep pozdrav,
> 
> Peter Jurgec
> 
> ----- Original Message -----
> From: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
> To: <slovlit na ijs.si>
> Sent: 6. januar 2005 12:03
> Subject: [SlovLit] Tsunami
> 
> 
> -----Original Message-----
> From: Helena Dobrovoljc [mailto:Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si]
> Sent: Thursday, January 06, 2005 10:33 AM
> To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si
> Subject: Začeti polemiko ali ne?
> 
> Dragi Miran,
> dr. Milan Orožen Adamič je na geografski forum poslal mnenje o
> zapisovanju besede "tsunami". Morda bi o tem kaj rekli tudi slavisti.
> [...]
> 
> Helena
> 
> ==========
> 
> 
>  Spoštovani geografi!
> 
> 
> Pritrdim lahko k temu, kar je zapisal dr. Kunaver. Točno je, da se v
> svetovni literaturi ta pojav zapisuje kot tsunami. Beseda prihaja iz
> japonščine, kjer na žalost zelo dobro poznajo to nadlogo. V latinico so
> to besedo zapisali po standardu, ki se je na Japonskem uveljavil konec
> 19. stoletja. Gre torej za originalen latinični zapis japonske besede in
> ne angleško obliko zapisa. Ti zapisi skrbno sledijo izgovorjavi in črke,
> kar je
> zanimivo, se izgovarjajo prav tako, kot to počnemo mi Slovenci. A je a
> itd.  in ne tako kot je to v angleščini. Zato, če Slovenec natančno bere
> latinični zapis japonskega besedila ga izgovarja presenetljivo prav. To
> trdim na osnovi učenja Japonščine leta 1985 na Japonskem in
> izobraževanja o naravnih nesrečah, ki je večinoma potekal v Centru za
> naravne nesreče v Tsukubi. V tem primeru bi morali ime kraja posloveniti
> v Cukubo in tako naprej...  Zgodba brez konca in nihče več nebo vedel
> kaj je prav. V času globalizacije, interneta in sodobnih komunikacij
> velja v največji možni meri slediti originalnim oblikam zapisov, s tem
> se stvari poenostavijo in možnosti zmešnjav se zmanjšajo. Pomislite samo
> na pošto...
> 
>  Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji -
> slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi
> prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s
> tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je
> odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku
> resda nekoliko   nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne
> opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas
> nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako
> pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega
> latiničnega zapisa TSUMAMI. Tega pravopis izrecno ne prepoveduje, tam je
> zapisano
> 
> "tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in
> "cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|".
> 
> Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška
> oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda
> treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini
> striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin,
> kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi
> občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do
> zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno.
> 
>  dr. Milan Orožen Adamič
> www.zrc-sazu.si/gi/milan.htm
> 
> _______________________________________________
> SlovLit mailing list
> http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit
> Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na
> naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format -->
> Encoding --> Central European (ISO).> 
> 
> 
> _______________________________________________
> SlovLit mailing list
> http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit
> Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO).
###########################################

Sporočilo je bilo pregledano s strani protivirusne programske opreme F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange.
For more information, connect to http://www.f-secure.com/
.