[SlovLit] Petero reči, povečini v številkah

[Miran Hladnik]

1. Slovenski roman in simpozijske finance
2. 10-letnica smrti Toneta Pretnarja
3. Podiplomski študij
4. Pa pravijo, da nismo (za) številke
5. Spletke

=======

1. Slovenski roman

Bliža se mednarodni slovenistični simpozij z naslovom Slovenski roman
(5.--7. 12.). Njegov program z 90 nastopajočimi v 26 sekcijah je na ogled na
http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html.

Ministrstvo za šolstvo se je pred časom odločilo, da mednarodnega
slovenističnega simpozija ne bo več financiralo iz rezervirane postavke za
mednarodno sodelovanje in nas je (brez dote!) odstopilo sektorju za
organizacijo mednarodnih znanstvenih sestankov. Tam razpolagajo s 93 mio
denarja, od katerega je v preteklosti pripadlo humanistiki 20 mio. Ker so na
to vsoto usmerili tudi Mednarodni slavistični kongres (ta je 2002 od države
že dobil 9,5 mio; 2,8 mio samo za zasedanje mednarodnega
slavističnega komiteja v Mariboru), katerega letošnji proračun presega
celotno
humanistično vsoto, je jasno, da bodoči mednarodni slovenistični simpoziji
iz tega naslova ne bodo mogli poskrbeti za svojo eksistenco. Ministrstvo smo
zaprosili za ponovno, bolj premišljeno in bolj naklonjeno presojo naše
prireditve.

=======

2. 10-letnica smrti Toneta Pretnarja

S sredino Slavo v predavalnici 209 na FF so se začeli dnevi Toneta
Pretnarja. V torek 19. novembra bo njegov večer v tržiški knjižnici, konec
tedna, v soboto 23. novembra pa simpozij na FF. V sredo je v okviru Slave
Vlado Nartnik predaval - tako, kot zna samo on - o nastanku Prešernove pesmi
Luna sije. Poslušalci so se medtem ogrevali s prinesenimi prigrizki in
napitki in se ob koncu razživeli v debati. Bila sta potešena duh in telo,
največ pa je profitiral podpisani, ki tudi tokrat ni prispeval nič za skupno
zabavo, na koncu pa je v svoj hladilnik spravil vse, kar je od pojedine
ostalo. Če do ponedeljka ne splesni, bo na ponujo vsem Tončkovim slavilcem.

========

3. Podiplomski študij

Gradivo za senatno sejo na FF izpred meseca dni vsebuje polno odobritev
doktorskih tem in ocen doktoratov, le slovenističnih ni med njimi. Res je
letos na slovenistiki več prijav za podiplomski študij kot prejšnja leta,
vendar smo še vedno daleč za drugimi podjetnimi študijskimi smermi; na FF je
prijavljeno vsega blizu 400 podiplomskih študentov. Kako to, da je ob
velikem številu dodiplomskih študentov interes za podiplomski študij na
slovenščini relativno majhen? Ali moti to, da nimamo vsaj deloma fiksiranega
in za vse vpisane enotnega programa? Ali ga premalo oglašamo? Se premalo
angažiramo pri sestavljanju individualnih programov? Smo preveč izbirčni pri
sprejemanju prijav? Je večina potencialnih kandidatov v napornih in
izčrpujočih službah in jim za podiplomski študij ne ostane več energij?

=======

4. Pa pravijo, da nismo (za) številke

Na straneh Ministrstva za šolstvo, znanost in šport
(www.mszs.si/slo/znanost/) so objavljeni rezulati razpisov temeljnih
raziskovalnih projektov. Humanisti smo s 4400 urami (tj. 4 projekti po 1100
ur, med njimi seveda ni nobenega slovenističnega) drobiž. Podobno droben
delež imata tudi biotehnika in družboslovje. Druge discipline so se odrezale
bolje: medicina 35.000 ur, tehnične vede 20.000 ur, naravoslovje 9600 ur.

Tam je najti tudi seznam sofinanciranih revij, ki se napajajo iz skupaj
slabih 200 mio sit. Naravoslovje dobi za 20 revij 36 mio, tehnika za enako
število revij 45 mio (najdražja revija stane državo 6,5 mio), medicina za 8
revij za 17 mio, biotehnika za 4 revije 7 mio, družbene vede za 27 revij 38
mio, humanistika za 34 revij za 50 mio, to je po 1,5 mio na revijo;
Slavistična revija ima med njimi najvišjo subvencijo. Od kod razlike v
deležu subvencije med humanistiko in družboslovjem na eni strani, kjer pride
na revijo povprečno po 1,5 mio, in tehniko, kjer država prispeva dobra 2 mio
na revijo: ali so uredništva v humanistiki v splošnem bolj šlampasta in se
ne držijo znanstvenih standardov, ali se humanistične revije vzdržuje še iz
drugih virov, ali gre za različno vrednotenje disciplin?

V predzadnji sobotni številki Dela piše ekonomist Dušan Mramor o finančnem
položaju UL:
- 2-krat premalo prostora na študenta,
- več kot 2-krat manj učiteljev na študenta kot v EU,
- za univerzo neugodno razmerje med denarjem, ki ga država namenja visokemu
šolstvu na eni strani in osnovnemu, srednjemu in vseživljenjskemu
izobraževanju na drugi strani.

========

5. Spletke

Http://www.unc.edu/cit/infobits/ -- Infobits, e-časopis s članki o
računalništvu v šoli, o kritičnih izdajah, o zlati dobi knjige, ki še kar
traja ...

Http://newark.rutgers.edu/~ehrlich/poesites.html -- E. A. Poe v omrežju.

Http://web.uvic.ca/hrd/graves/ -- vzor(č)na in zavidanja vredna spletna
kritična izdaja dnevnika Roberta Gravesa, v formatu xml.

Http://www.arnes.si/si-cert/obvestila/2002-06.html -- še ena zaščita pred
virusi.

Http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/allc/archive/hcim/hcim-021009.htm --
eden od študijskih programov računalništva za humaniste.

Http://www.fabula.org/actualites/article3802.php -- vabilo na simpozij o
slovenskem romanu iz druge roke.

lp miran