[SlovLit] BOBEN ni več ZLAT, sedaj je GOLDEN in je DRUM

[Miran Hladnik]

----- Original Message -----
From: Nada Kozina
To: miran.hladnik na guest.arnes.si
Sent: Saturday, November 16, 2002 8:52 PM
Subject: zlati boben

Spostovani, posiljam vam clanek, objavljen v lokalnem casopisu Portorozan.
Kot delavka v Avditoriju, kulturnem, kongresnem in promocijskem centru v
Portorozu, ki tozi Oglasevalsko zbornico, zelim, da razumete, da namen
Avditorija ni bil potujciti ime festivala, ampak braniti svoje zakonske
pravice in se boriti za zasluzek, s katerim financiramo kulturne prireditve.
Zasluzek od festivala smo namrec vsa leta prelivali v kulturo, na racun tega
festivala in se nekaj kongresov dobivamo namrec od ustanoviteljice - Občine
Piran nizjo dotacijo. Prisrcen pozdrav, Nada Kozina

=========

BOBEN ni več ZLAT, sedaj je GOLDEN in je DRUM

Festival je preimenoval Milan Apih, predsednik mednarodnega oglaševalskega
festivala, sicer pa direktor osrednjega slovenskega časopisa DELO. Imena
Zlati boben ne sme uporabljati, ker je festival preselil iz Avditorija v
hotel Bernardin.

Avditorij, kulturni, kongresni in promocijski center v Portorožu, je
zaščitil blagovno znamko 5. januarja 1994 na Uradu RS za varstvo
industrijske lastnine pri ministrstvu za znanost in tehnologijo.

Jacques Seguela, pomemben oglaševalski strokovnjak, je na letošnjem
festivalu rekel, da smo zanimivi za svet le, če ostanemo Slovenci. Ne vem,
če pozna piranski odlok, po katerem morajo biti javna obvestila zapisana v
dveh jezikih -- v slovenskem in italijanskem. Angleški jezik v odloku ni
omenjen.

Avditorij je vložil v festival neizmerno veliko znanja, časa, denarja,
ljubezni, ustvarjalne in delovne moči. Razvijal se je skladno z rastjo
festivala tako kadrovsko, prostorsko, tehnološko in poslovno. Za investicijo
na letnem prizorišču se je odločil predvsem na zahtevo partnerja Slovenskega
oglaševalskega združenja. Lokalna oblast sprejela festival kot glavni
promocijski dogodek in ga finančno podprla.

Prav gotovo sta za veliki uspeh festivala zelo zaslužna tudi Jure Apih in
Slovensko oglaševalsko združenje. Vendarle festival ne bi bil tak, če bi se
razvijal v hotelski hiši. Avditorij je bil odločujoč dejavnik za uspeh, ker
je javni zavod, promocijsko središče, usmerjen v spletanje vezi in mrež med
nosilci dejavnosti na različnih področjih, tako kapitalnih kot ustvarjalnih,
političnih in kulturnih. Oglaševalski festival je eden od najpomembnejših
projektov, katerega je razvijal v ta namen. Prispeval je k poznavanju Pirana
kot dragocene kulturne dediščine, okrepil je zavest občanov, da živijo v
izjemnem kraju, v kraj je vnesel duh svetovljanstva. Podaljšal je turistično
sezono, sprožil je močno investicijsko dejavnost v hotelih, privabil ljudi
iz novih držav in s tem sprožil dotok novih turistov čez vse leto, spodbudil
je dvig kakovosti gostinske ponudbe, skrb za čisto in urejeno okolje,
vključil je nosilce vrste dejavnosti (zdravstvene, kulturne, športne,
zabavne?), privabil je strokovnjake in ustvarjalce z vsega sveta, bogate
poslovneže -- naročnike oglasov in sponzorje, odprl dotok novega denarja iz
državnega proračuna v piransko občino in novih sponzorskih sredstev od
močnih slovenskih in tujih podjetij in navezal stike z organizatorji
največjih oglaševalskih festivalov na svetu (Cannes, Holywood, Frankfurt,
Dublin?).

Razvoj festivala

Oglaševalci so se zbirali v Avditoriju 30 let. Junija leta 1973 so se prvič
predstavili v Avditoriju na 7. festivalu JRT v okviru sekcije komercialnih
filmov. Februarja leta 1974 je Društvo ekonomskih propagandistov Slovenije
organiziralo mednarodni simpozij ekonomskih propagandistov in prvi
jugoslovanski festival ekonomske propagande. Pri izvedbi je sodeloval
Centroturist iz Beograda. Leta 1975 je bilo mednarodno posvetovanje o
turistični propagandi, leta 1980 pa 7. Srečanje propagandistov Jugoslavije.
Leta 1984 so se začeli Jugoslovanski festivali tržnih komunikacij (JFTK),
zadnji je bil leta 1990. Glavni partner iz oglaševalske stroke je bil  Savez
udruženja ekonomskih propagandista Jugoslavije.

Leto 1991, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, je prišlo v Portorožu
malo turistov, kongresnih gostov v Avditoriju pa je bilo le 10 % manj.
Izkazalo se je, da je poslovni turizem najbolj trdoživa zvrst, da nanj
najmanj vplivajo politične in vojne zdrahe, pa tudi da so kongresni gostje
zelo dobri potrošniki. Priprave na jugoslovanski festival leta 1991 v
Portorožu so potekale kot običajno, malo pred festivalom pa se je partner iz
Beograda odločil, da festival prestavi v Bar. Slovenski oglaševalci so se
odločili, da tam ne bojo sodelovali, tedanja direktorica Avditorija Fanči
Kuhar pa, da ne prekine tradicije. Prepričala je Jureta Apiha, da se je
odločil za nadaljevanje v Avditoriju. Imeli smo prvi slovenski oglaševalski
festival in začrtali razvoj novega mednarodnega festivala. Oktobra leta 1992
je bil 2. portoroški marketinški festival Zlati boben, 1993 smo imeli dva
festivala -- mednarodnega in slovenskega, leta 1994 je nastal Zlati boben --
oglaševalski festival nove Evrope. To ime je obdržal do lani.

POMEN ZLATEGA BOBNA ZA AVDITORIJ IN ZA OBČINO PIRAN

V množici kongresov, ki so v teh 30 letih potekali v Avditoriju, je le
oglaševalski festival  izdelek Avditorija, doslej največji izziv in najvišje
postavljeni cilj, ki je sprožil vrsto gibanj, pobud, zamisli in povezav.

Avditorij je vlagal v festival od leta 1973. Vložek se je začel vračati
zadnja leta. Pri oceni škode, ki je nastala z izgubo festivala, moramo
upoštevati vrednost znanja, vrednost dela festivala, ki je rezultat navezave
stikov z ljudmi v številnih političnih, poslovnih in novinarskih krogih,
vrednost naložb zaradi festivala od leta 1973 do 2000, izgubo zaslužka od
leta 2001, ko je Avditorij izgubil festival in vrednost investicij v
tehnično opremo, nakupljeno zaradi festivala.

Občina Piran je lastnica Avditorija. Del občinske subvencije Avditoriju je
bil namenjen tudi za razvoj festivala. Vložek se je pomnožen vrnil v
občinsko blagajno.

Festival je s selitvijo na Bernardin sicer ostal v kraju, vendar se je s tem
spremenil njegov pomen. Za hotelsko hišo, ki gosti kongres, je ključni motiv
dobiček. Za Avditorij kot občinsko javno ustanovo, ki gosti kongres, so
motivi veliko širši in bolj dolgoročni: spodbujanje družbenega in
gospodarskega razvoja občine Piran.

Hotel si v iskanju zaslužka prizadeva zadržati udeležence kongresa v svojih
prostorih in od njih čimveč iztržiti. Avditorij si kot pospeševalec razvoja
prizadeva vključiti v kongresno ponudbo čim širši krog, ustvariti nove
priložnosti za zaslužek ljudi v kraju, gostu predstaviti kraj z več zornih
kotov, javnost seznanja o svoji dejavnosti in utrjuje podobo kraja.

S selitvijo festivala je izgubila tudi Občina. Več let je vlagala v
festival, tako v promocijo in izvedbo kot na investicijskem področju, saj je
vložila znatna sredstva v pokritje letnega prizorišča in pomagala pridobiti
denar iz državnega proračuna. Odgovorna je za razumno delitev proračunskega
denarja in za nadzor nad gospodarjenjem z razdeljenimi sredstvi. Avditorij
kot občinska ustanova predstavlja podaljšano roko pri uresničevanju
razvojnih vizij občine, zato mu mora Občina nuditi oporo in poskrbeti, da se
naložbe v Avditorij vračajo.

Moč denarja bo počasi oslabela, pravijo modreci. Srce bo spet gospodovalo
trebuhu.

Nada Kozina