[SlovLit] Golden Drum

[Sonja Likar]

K polemiki o Zlatem bobnu/Golden Drumu
Ugotovitev, da organizator festivala ne sme več uporabljati slovenskega imena, 
je točna. Da bo stvar jasnejša, naj malo osvetlim ozadje. Festival je uradno 
nastal leta 1993 na pobudo g. Jureta Apiha. Pred letom 1991 je namreč imel 
domicil v portoroškem Avditoriju Jugoslovanski festival tržnih komunikacij. 
Po razpadu skupne države je razpadel tudi festival, razpadla pa so tudi vsa 
združenja in društva, ki so ga organizirala. Leta 1992 so se tako v Portorožu 
zbrali samo Slovenci in poskusili oživiti festival, tokrat pač v okviru nove 
države. Jasno, bilo jih je le za peščico, a ravno dovolj, da so se lahko tudi 
na novo organizirali. Nastala sta Društvo za marketing Slovenije in Slovensko 
oglaševalsko združenje, ki je pozneje preraslo v zbornico. Ta je skupaj s 
časopisom tudi prevzela soorganizacijo novega festivala. Ideja g. Apiha je 
bila, da bi k tekmovanju na slovenskem festivalu, ki je dobil ime Zlati 
boben, pritegnili države, ki so nastale po razpadu vzhodnega bloka in so 
imele kar nekaj skupnih značilnosti, med njimi tudi to, da njihovo komaj 
dobro nastajajoče oglaševanje ni imelo možnosti primerjanja. Tako sta bila  
leta 1993 pravzaprav dva festivala hkrati (slovenski in novoevropski) Zlati 
boben/Golden Drum. Ker je bilo treba ime festivala uradno registrirati, 
stroka pa ni imela organizacije, ki bi to lahko storila, je Zlati boben (samo 
slovenso ime!) registriral portoroški Avditorij, ki se je pridružil 
organizatorjem. S širitvijo festivala se je pokazala potreba, da domače 
oglaševanje potrebuje svoj festival, in Zlati boben je ostal samo mednaroden. 
Uradni jezik festivala je angleščina; prva leta je organizator poskrbel za 
simultane prevode predavanj v ruščino, pri drugih slovanskih jezikih so 
pomagali sami udeleženci, potem pa za to pravzaprav ni bilo več potrebe. V 
slovenskem prostoru smo festival vse do lani dosledno imenovali in oglaševali 
Zlati boben, v tujini smo ga oglaševali z Golden Drum,/Zlati boben. Širitev 
festivala je seveda zahtevala tudi širitev infrastrukture, česar pa Avditorij 
ni bil sposoben ali pa pripravljen storiti navkljub ustnim obljubam. Tako so 
si organizatorji poiskali drugo lokacijo, Avditorij, ki je nenadoma spoznal, 
da je izgubil kuro, ki mu je nesla zlata jajca, pa na sodišče. Ker 
organizatorji festivala niso bili pripravljeni plačati nerazumljivo visoke 
odškodnine za uporabo imena, morajo upoštevati sodno prepoved. 
To je vsa zgodba. 
Utopični scenarij: ob prvi objavi o potezi Avditorija v sredstvih javnega 
obveščanja se oglasijo slovenisti in urad za jezik in zahtevajo, da 
organizatorju ostane pravica do slovenskega imena, zaradi pritiska javnosti 
se Avditorij odpove tožbi. Komentar bržkone ni potreben. 
Sonja Likar, MM - Marketing magazin