[SlovLit] Zlati boben

[Janez Dular]

V zvezi z odmevi na prispevka dr. Marka Juvana zaradi neslovenskega imena
oglaševalskega festivala v Portorožu želim sporočiti troje:
1. Urav Vlade RS za slovenski jezik se strinja z večino Juvanovih stališč
(pomislek ima npr. glede mogoče dvoumnosti pri rabi izrazov "lokalni
jezik") in bi njihovo objavo v množičnih občilih razumel kot podporo
svojemu prizadevanju za uveljavljanje in razvoj slovenščine v javnosti.
2. Odmev dr. Ade Vidovič Muha je deloma povzetek, deloma pa dobesedno
navajanje odlomkov iz njenih prispevkov, objavljenih v Delu 6. in 19.
junija 2002 pod naslovom Zakaj ne predlaganemu zakonu o jeziku. Čeprav so
bili njeni vsebinski očitki v mojem odgovoru (Delo 11. junija - tu gl.
priponko) zavrnjeni kot neupravičeni, jih zdaj ponavlja (npr. da naj bi se
po zakonu ustanovljeni jezikovni urad "sčasoma z razvito inšpekcijsko
službo in ustreznimi sankcijami lahko tudi sam vzdrževal"; "Sklicevanje na
jezikovne zakone v drugih državah /.../ brez upoštevanja različnosti
jezikovnih položajev pomeni zavajanje"; "jezikovna politika, ki je
zaznamovana s konservativnim ekskluzivizmom"; "pomanjkanje pripravljenosti
/mentalno/ izstopiti iz varnih okvirov razmeroma preproste
/knjižno/jezikovne normativistike" ipd.). Z veseljem bi sicer pritegnili
njeni trditvi, da "Sam zakon, brez širše državotvorne akcije, ima lahko
/.../ le kratkoročne rezultate", vendar zakona in "državotvorne akcije" ne
bi smeli pojmovati kot alternativ. Sprejem jezikovnega zakona in
ustanovitev jezikovnega urada sta lahko (konkretna) dela take akcije, ne pa
njena konkurenta.
(See attached file: Zakaj ne.doc)
3. V odmevih dr. Erike Kržišnik se omenjata Urad za slovenski jezik in
njegov direktor, ker da v zadevi Golden drum  ne ukrepata po zakonu ali pa
morda zanjo sploh ne vesta. Nekako nestrpni ton njenega pisanja si razlagam
kot posledico nepoučenosti o sedanji zakonodaji ter o položaju in možnostih
vladnega jezikovnega urada, ustanovljenega kot začasna in zasilna
premostitev jezikovnopolitičnega primanjkljaja (ko še nimamo zakona o
jeziku). Urad sam nima nobene upravne pristojnosti oziroma izvršilne
oblasti, v  primerih kršenja veljavnih predpisov o rabi slovenščine lahko
samo opozarja pristojne organe (inšpekcijo) in poroča vladi (to dvoje  tudi
počne). Inšpekcija  pa sme ukrepati samo, če ima za to trdno zakonsko
podlago, tj., če je popolnoma jasno, kateri zakonski predpis je prekršen in
kateri ukrep je zoper tak prekršek predpisan. Žal nisem popolnoma
prepričan, ali se bo inšpekcija pri zadevi Golden drum odločila za
ukrepanje, kajti slovenski področni zakoni so v teh rečeh hudo luknjičavi
(to je eden izmed razlogov za sprejem "krovnega" zakona o jeziku) in se
prav zadnja leta še bolj votlijo: določbe o obveznem znanju oziroma rabi
slovenščine so bile v celi vrsti področnih zakonov opuščene ali
"razrahljane" v imenu slabo domišljenega usklajevanja s pravnim redom
Evropske zveze. Nasprotno pa je že v Juvanovem prispevku omenjeno, da se
zlati bobnarji pri omejevanju rabe slovenščine lahko sklicujejo na zakonske
člene o zaščiti avtorskih pravic, blagovnih znamk idr.
Med splošnimi nalogami Urada za slovenski jezik je tudi to, da "sodeluje
/.../ pri pripravi predlogov zakonskih rešitev, ki se nanašajo na varstvo
slovenskega jezika" (Ur. list 97/2000, str. 10585) in v tem smislu si
prizadevamo za pripravo in sprejem učinkovitega zakona o jeziku (v predlogu
je zapisana tudi ustrezna določba o slovenskem poimenovanju javnih
prireditev). Nasprotnikov in zasmehovalcev ne manjka.
Janez Dular
-------------- naslednji del --------------
Nebesedilna priponka je bila prečiščena...
Ime: Zakaj ne.doc
Vrsta: application/msword
Velikost: 37376 bytes
Opis: ni na voljo
Url : http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20021023/f5dacea5/attachment.doc