[SlovLit] Zlati boben

[vinko oslak]

----- Original Message -----
From: Franc Kattnig <franc.kattnig na mohorjeva.at>
To: vinko oslak <oslak na katoliska-akcija.at>
Sent: Tuesday, October 22, 2002 9:32 AM
Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben


> gvishno Te tole zanima...Pa jim naopishi kaj lushtnega...
> Franc
> ----- Original Message -----
> From: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
> To: "slovlit" <slovlit na ijs.si>
> Sent: Monday, October 21, 2002 1:58 PM
> Subject: Fw: [SlovLit] Zlati boben
>
>
> >
> > ----- Original Message -----
> > From: "Marko Juvan" <Marko.Juvan na guest.arnes.si>
> > To: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
> > Sent: 21. oktober 2002 9:59
> > Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben
> >
> >
> > > K razpravljanju o zakonu o zaščiti slovenščine
> > >
> > > Morda bom koga presenetil, toda odločno zagovarjam stališče, da moramo
> na
> > > Slovenskem sprejeti zakon, ki bi zaščitil javno rabo slovenščine. Vem,
> da
> > že
> > > sama ideja zakona, ki omejuje in uravnava načelo posameznikove svobode
> > > govora, deluje nesimpatično, 'konservativno', in da mnogim zaudarja po
> > > preživelem nacionalizmu 19. stoletja. Toda poglejmo že enkrat na
problem
> z
> > > drugega zornega kota! Tak zakon je treba zasnovati s stališč
postmoderne
> > in
> > > postkolonialne teoretske misli in iz nje izpeljane jezikovne politike:
> > > povsod po svetu se 'progresivni' (če naj pogojno uporabim pojmovni par
> > > 'konservativno' / 'progresivno') teoretiki diskurza etično angažirano
> > > upirajo kulturno-politični hegemoniji in skušajo s kritiko diskurza
> > > kolonialne moči (uveljavlja se prek globalizacijskih strategij
> > > transnacionalnih korporacij) zavarovati lokalne jezikovne in kulturne
> > > identitete. In prav v tej funkciji bi moral biti tudi zakon, ki bi
> > zaščitil
> > > slovenščino kot lokalni jezik in medij lokalne kulture. Zakon bi bil
> > sprejet
> > > po demokratični proceduri, ta pa je kot zastopniška uveljavitev 'volje
> > > ljudstva' edina učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki
> > > kolonializirajo naše mišljenje in govor, in to začenši s pranjem
> možganov
> > > našim otrokom prek risank in računalniških igric.
> > >
> > > Marko Juvan
> > >
> > >
Predlog g. Marka Juvana o zakonskem varovanju slovenščine je gotovo dobro
mišljen, a ne tudi dobro premišljen! Gledano politično: po Napoleonu so bile
vse trdnjave neusmiljeno porušene, njihovi branilci pa pobiti. To ne velja
le za nesrečne slovenske branilce Gračarice in drugih domobranskih utrdb,
temveč v prenesenem pomenu tudi za branilce utrdb, ki naj bi varovale jezik,
kulturo, vero, moralo ipd.
Gledano socio-lingvistično: varovanje jezika z zakoni je zanesljiv znak
umiranja takega jezika. Francoski zgled je v tem smislu nadvse poučen in
nikakor ne more biti spodbuden zgled za Slovence.
Gledano zgodovinsko: Kakor vsaka resnična vrednota se tudi jezik najbolje
"počuti" v okoliščinah rahlega zatiranja. Zato je bila klasična doba in vrh
slovenske kulture in literature druga polovica 19. in prva polovica 20.
stoletja, ko je bila slovenščina (izvzemši čas fašističnega in nacističnega
nasilja nad jezikom) rahlo nezaželena in ovirana. Nasprotno, največjo
dekadenco doživlja slovenščina prav zdaj, v času, ko uživa status dravnega
jezika. S tem pač deli status državne vere, državnega nazora, državne
filozofije ipd.
Čemu pa naj bi sploh še varovali slovenščino, če pa jo sami ponižujemo na
raven "lokalnega" jezika? Sam razumem slovenščino kot enega svetovnih
jezikov, lokalni značaj pa pripisujem narečjem. Zakaj imam slovenščino za
svetovni jezik? Prvič, ker sodi med 5 % jezikov na svetu, ki jih govori več
kakor milijon ljudi. Drugič, ker je to kultiviran knjižni jezik, ki lahko
izrazi vse univerzalne občečloveške pojme in njihove zveze, kakor vsi drugi
kulturno najvišje razviti jeziki. Tretjič, ker se je knjižna slovenščina
jezikovno in literarno razvija na osnovi grško-rimske kulture, ki je
nesporno osnova ne le evropske, temveč tudi svetovne kulture.
Jezik po načelu (kakor tudi vera, nazor ipd.) ne more biti predmet
"obrambe", pač pa rabe in kultiviranja. Noben jezik ne preživi zaradi
zakonskega "varovanja", pač pa zaradi vztrajanja njegovih govorcev v rabi in
kultiviranju. Jezik kakega naroda pa ima bistveno večje možnosti, da njegovi
nosilci pri njem vztrajajo, če jim za stike z drugimi narodi ni treba rabiti
njihovega socialno močnejšega jezika (recimo angleščine), ampak imajo na
voljo nevtralno jezikovno izrazilo, ki nikogar ne protežira in nikogar ne
pomanjšuje, kakor je bila to nekoč latinščina in je danes lahko to
esperanto. Univerzalna vertikalna trojezičnost: narečje - narodni knjižni
jezik - mednarodni jezik je najboljše zagotovilo narodne in jezikovne
enakopravnosti in motivacije za vztrajanje v lastnem maternem jeziku.


Vinko Ošlak, Celovec>