[SlovLit] popravki in preklici

[Igor Kramberger]

Dober ve'cer vsem,

minule tedne sem kot urednik izvajal posege v avtorjevo besedilo. 
Danes pa sem izvedel za enega od lektorjevih posegov v uredni'sko 
popravljeno / spremenjeno verzijo avtorjevega besedila.

Lektor je preklical urednikove popravke in znova uveljavil avtorjevo 
obliko pisanja krajevnih imen.

Seveda so bili moji popravki sprva zgolj posledica mojega 'cuta za 
jezik, mojega delnega, osebnega, pristranskega ob'cutka, kaj je bolj 
knji'zno -- in kaj je pokrajinsko, morda nare'cno obarvano. Toda 
preden sem za'cel uporabljati funkcijo "zamenjaj vse", sem pogledal v 
priro'cnik, ki se mi je zdel za ta namen najbolj verodostojen.

Morda je verodostojen, a mu tega sestavljalci SP2001 niso priznali. 
Tako se zdaj urednik sklicuje na en priro'cnik, lektor pa na drugega. 
Zdi se, da imava nekako oba prav -- in upanje je na moji strani, da 
bo zalo'znik prej pritegnil uredniku kot lektorju. A prav ta pozicija 
mo'ci / premo'ci mi vzbuja nelagodje, ker ka'ze, da do re'sitve, do 
dogovora ni mogo'ce priti z zdravo pametjo in s 's'cepcem soli.

V 2., popravljeni izdaji Velikega atlasa sveta (Ljubljana: DZS, 1996) 
je dr. Milan Oro'zen Adami'c v predgovoru na'stel vse tehtne 
slovenske ustanove, ki so sodelovale pri pripravi atlasa -- med njimi 
deli SAZU in FF. Posebej pa je poudaril skrb za pravilna poimenovanje 
obmo'cij in krajev.

Po imenih, zapisanih na ustrezni karti 'stevilka 10 (str. 144/145), 
imamo v Avstriji Zgornjo in Spodnjo Avstrijo kot zvezni de'zeli.

V SP2001 pa imamo Gornjo in Spodnjo, pa tudi Dolnjo Avstrijo (ali sta 
Dolnja in Spodnja dve razli'cni zvezni de'zeli ali ne, ni 
pojasnjeno), nimamo pa Zgornje, 'ceprav je ta oblika uporabljena pri 
nekaterih krajih.

Ker ni nobenih stilnih kvalifikatorjev, se zdi, da je izbira med 
dvojicama poljubna. A morda se motim in nepopolnost vzorca sili k 
sklepu, da SP2001 favorizira obliki po vzorcu Dolenjska / Gorenjska 
-- torej Dolnja in Gornja Avstrija (Hans Juergen Heringer, Lesen 
lehren lernen. Eine rezeptive Grammatik des Deutschen. 2. izd. 
Tuebingen 2001).

Ali je lahko Veliki atlas sveta v takih in tem primeru priro'cnik, ki 
je zanesljiv, katerega raba je odlo'cilna, ko gre za odstranjevanje 
nihanja pri pisanju, vsaj za zagotavljanje koherentnosti znotraj 
enega samega in istega besedila? In kateri priro'cniki so zanesljivi, 
uporabni, odlo'cilni pri drugih podro'cjih?

Zaradi pridevni'skih oblik in pisanja razli'cnega predloga s/z je 
zadeva v resnici daljnose'znej'sa, kot je pripravljen pomisliti 
nekdo, ki viha nos nad mojim pikolovstvom.

Morda se samo meni dozdeva, da gre tudi v tem primeru za 2-d JMR.

Lep pozdrav,

Igor
-----
kramberger na uni-mb.si