[SlovLit] Študijske reforme in spletni dodatek

[Miran Hladnik]

Študijske reforme

Naslednje ponavljam iz poročila z zadnjega senata FF 17. 4., ki sem ga
poslal članom ljubljanskega slavističnega oddelka, ker zna biti zanimivo
tudi za koga drugega. Na D-slovenščino se je prijavilo 37 % preveč
kandidatov (82 na 60 razpisanih mest) in bo vpis omejen, na E-slovenščino 5
% več (tudi na 60 razpisanih mest), na ruščino 10 % več, na srh. 48 % od
razpisane kvote in na primerjalno slovansko jezikoslovje samo 13 % (E) od
razpisanega števila mest. Največ povpraševanja je na FF za študij pedagogike
(čez 300 %), preko 200-odstotni interes beležijo tudi anglisti, psihologi in
etnologi, povpraševanja pa ni pri helenistih, muzikologih, splošnih in
primerjalnih jezikoslovcih.

Jeseni verjetno začnemo s predavanji po novem kreditnem sistemu, na obzorju
pa so že nove spremembe po smernicah bolonjske deklaracije. Naj nedavni seji
dodiplomske komisije na FF so se zavzeli za šestletni študij po formuli 4 +
2, ki da je kompatibilna z bolonjsko 3 + 2 (tri leta dodiplomskega študija
plus dve leti za magisterij). Po mojem mnenju dodiplomskega študija v
nobenem primeru ni dobro podaljševati preko minimalne dolžine, kot jo bodo
uveljavile druge evropske univerze. Vsako leto več dodiplomskega študija
pomeni toliko manjše možnosti pri prijavljanju na številne zelo ugodne
podiplomske štipendije, ki jih razpisujejo po svetu. Pri večini tujih
štipendij je starostna meja nekaj čez 30 let in prizadevati bi si morali, da
se stremljivi študentje po končanem magisteriju (po vsega petih letih
študija) takoj vpišejo na podiplomski študij, katerega del bi potekal v
tujini. Zato navijam za tako skrčenje izpitnih obveznosti, da jih bo študent
lahko opravil sproti, in za tako preureditev študija, kjer bo zahtevnostno
jedro v podiplomski sferi. Servis Srcinfo redno obvešča o vabljivih
možnostih štipendiranja v tujini, ki ga po mojem študentje vse premalo
izkoriščajo.

=======

Spletne reči

Slovenska kmečka povest (1991) je po zaslugi Andreje Musar zdaj cela
dostopna na spletu (http://www.ijs.si/lit/skmpov.html-l2), povezave nanjo pa
so tudi med izpitnimi vprašanji
(http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/izpitinsk99.htm); slike še manjkajo,
ampak pridejo kmalu.

Druge pospletene starine sta dva nemška članka na
http://www.ijs.si/lit/biling.html-l2 in
http://www.ijs.si/lit/hermagor.html-l2: o bilingvizmu na slovenski literarni
sceni 19. stoletja in o Mohorjevi družbi.

Günther Mühlberger, ki sem ga pred leti citiral kot avtorja podatkovne
nemškega zgodovinskega romana, ureja zdaj avstrijski literarni arhiv
http://www.literature.at/ -- do zdaj 500 preskeniranih dokumentov. Za nas
sta zanimiva zlasti digitalizirana revija Carinthia in zbrano delo
Anastazija Grüna, med drugim tudi njegove Volkslieder aus Krain -- zgledno.
Spet ena reč, po katero ne bo treba v knjižnico!

Http://media.nis.sdu.dk/elsnet/ -- predvanja na praški poletni šoli ELSNET
(European language and speech communication) na videu in prosojnicah. V
univerzitetnem omrežju, verjetno pa tudi preko ISDN-ja, ADSL-ja ali kabelske
povezave zelo vredno ogleda in zgledovanja, po navadni telefonski liniji pa
žal neuporabno.

lp miran