[SlovLit] Re: Enopredmetniki

[Miran Hladnik]

Pismo kolega Štucina pošiljam še enkrat, tokrat s šumevci v pravem kodnem
razporedu. Z opravičili Miran Hladnik.

=============

Strinjam se s spoštovanim kolegom Rokom Burjo, s katerim se prebijava  skozi
E-študij slovenščine tudi tako, da se nama ne mudi preveč.  Zakaj? Iz
"banalnega" dejstva, da se je po končanih obveznostih  potrebno ponovno
vpisati v višji letnik in se s tem znebiti zavidljive  količine cekinov.
Vsekakor je E-študij v vseh pogledih sprejemljiv,  zanimiv, raznovrsten,
kakovosten sicer bolj po zaslugi lastne  iznajdljivosti ... le predrag. Cena
študija ob delu je zagotovo nekaj  takega, s čimer se ni moč boriti na
formalni ravni, saj po vseh  poizvedovanjih do bistva problema (beri:
praštevila pol milijona SIT)  nikakor ni mogoče priti. Reče se pač, da je
cena tako postavljena  na temeljih neke finančne konstrukcije (bog daj, da
bi se sesedla!),  ti pa, plačaj ali pusti, študiraj ali ostani
(slovenistično) neuk  itd. Je pa po drugi strani tudi res, da je končna
odločitev le tvoja  in (očitno) tudi samo tvoj interes. Nacionalni? Pha,
ništrc, prazne  marnje, nič od tega, dragi moji, zgolj osebna odločitev in
želja  po znanju. Vendar je potrebno povedati, da tako solistično
študiranje (na predavanja z rednimi študenti pač ni mogoče  hoditi zaradi
obveznosti v službi, posebnih predavanj za izredne  študente v višjih
letnikih pa tako ali tako ni, ker nas je najbrž  premalo) zahteva od človeka
veliko samoiniciativnosti, iznajdljivosti  in spopadanja s snovmi na
popolnoma golih temeljih, ki jih občasno  omilijo le kakšni zapiski rednih
študentov ali drugače pridobljeno  gradivo. Velika večina profesorjev je iz
prave snovi in so dostopni za  vsakršno individualno pomoč, to pa je
največkrat tudi vse, kar  "kupimo" s šolnino. Debata o E- in D- študiju se
mi sicer zdi  zanimiva, je pa "zanimiv" tudi vidik I-študija (=3D
izrednega), ki  sploh ni obravnavan kot neka relevantna možnost, temveč le
kot  privatno šivanje fakultativne malhe, iz katere se skotrlja več
denarja, kot ga pa vanjo pride. Za tako krpanje očitno pridejo prav  tudi
čudaki, slovenistični samorastniki, znanja željni  posamezniki, ki se na
poti do željenega cilja podajo tudi po izredni  poti.

Se opravičujem morebitnim bralcem. Malo sem udaril mimo koncepta  predhodne
diskusije, a mi je ležalo na duši.

Pozdrav, Jože Štucin