[SlovLit] Kolokvij Antika in 3.tisocletje

[Babič Matjaž]

Spoštovani sodelavci diskusijske skupine,

Pošiljam vam poročilo o posvetovanju antika in 3. tisočletje, ki ga je
napisala organizatorica Maja sunčič, podiplomska študentka na ISH.

KOLOKVIJ ANTIKA IN 3. TISOČLETJE, Ljubljana, 29. novembra 2001
ANTIKA KOT TEŽAVNA LJUBEZEN
Dediščina antičnih študij je doživela dolgo tradicijo ideoloških manipulacij
tako levih kot desnih totalitarizmov. Slovenija je v zadnjih desetih letih
po osamosvojitvi sprejela zahodni kapitalizem, kjer je od padca berlinskega
zidu leta 1989 prevladujoča ideologija potrošništvo. S pohodom globalizacije
v 90. letih 20. stoletja se identiteta določa s pomočjo gesla "kupujem,
torej sem", kjer se prebivalci Slovenije v obnorelosti od potrošništva lahko
merimo z najrazvitejšimi državami. V takšnih razmerah se zdi ljubezen do
antike težavna, saj razen priročne simbolne dodane vrednosti avtoritete ali
magičnosti imena ne more več uspešno služiti novi ideologiji instantne
gratifikacije in takojšnjega materialnega dobička.
Organizacije kolokvija sem se lotila, da bi ugotovila, kakšno mnenje imajo o
vedi in samih sebi raziskovalci antike v Sloveniji, saj se večina razprav
suče okoli pomanjkanja denarja. Zato sem povabljenim predavateljem
predlagala, naj svoje raziskovalno področje predstavijo v kontekstu
sodobnega časa in prostora. Takšen pristop se mi je zdel produktiven in
privlačen za širok spekter strokovanjakov za antiko.
Kljub domnevam, da je preučevanje antike stvar preteklosti, je srečanje
strokovnjakov za privabilo veliko število poslušalcev. Kolokvija so se
udeležili tudi ugledni gostje, kot so akademik dr. Primož Simoniti s
klasične filologije, dr. Vladimir Simič s pravne fakultete, dr. Slobodan
Čače z Univerze v Zadru, dr. Bojan Djurič z arheologije, dr. Stanko Kokole,
dr. Lev Kreft s sociologije, dr. Nada Pagon, urednica Studie humanitatis,
dr. Katja Škrubej s pravne fakultete, dr. Milan Lovenjak z arheologije ter
študentje, magistranti, doktoranti in mladi raziskovalci z različnih
študijskih smeri. Ker strokovnjaki za antiko kljub visoki izobrazbi in
strokovni usposobljenosti v sodobnem svetu predstavljamo marginalno skupino,
si tega dejstva ni nujno razlagati kot negativnega ali pesimističnega.
Ljubezen do antike je namreč na kolokviju združila strokovnjake, ki se v
primeru bolj izrazite vloge antike v sodobni družbi verjetno ne bi srečali.
Kot so pokazali seminarji predavateljev, marginalizacija spodbuja k vedno
novem izpraševanju in preverjanju zastavljenih ciljev in metod ter odpira
nekatere možnosti raziskovanja, ki doslej še niso bile dovolj izkoriščene.
Poglejmo si teme, ki so bile predstavljene na kolokviju. Dr. Svetlana
Slapšak, ki je s predavanjem "Težavna dediščina ali študij antike kot tekoče
zrcalo: o lahkotnih primerjavah, avtonomnosti vede in bastardni
epistemologiji" odprla kolokvij, je sebi in poslušalcem postavila vprašanje
o položaju antičnih ved. Ali lahko sprejmemo model interpretacije, v katerem
antika predstavlja tekoče zrcalo sodobnega človeka in ali je bastardna
epistemologija odgovor na vulgarizacijo antike v popularni kulturi? Svetlana
Slapšak je predlagala nomadizem kot epistemološki model, saj danes
tradicionalna zavezanost eni teoriji in eni disciplini ne more več nuditi
zadovoljivih odgovorov.
Dr. Matjaž Babič je predstavil temo "Razvozlava linearja B in klasične
študije nove dobe, kjer je poudaril, da je študente in raziskovalce izredno
težko navdušiti nad mikenologijo, nad katero se je tudi sam težko navdušil,
saj je daleč od lepih in vzvišenih mislih, s katerimi se mnogokrat želimo
identificirati tisti, ki se ukvarjamo z antiko. Za razliko od egiptologije,
kjer se strokovnjak ravno tako sooča s težavno pisavo, mikenščina ni nikoli
dosegla mističnega statusa in mesta v miselnih predstavah splošne javnosti,
kar lahko spremljamo npr. v poljudnih oddajah na televizijah National
Geographic ali Discovery Channel.
Dr. Marjeta Šašel Kos je v temi "Zlatorog in volkulja" predstavila svoje
poglede na mesto in bodočnost antike v sodobnem svetu, kjer je še posebej
poudarila pomen kvalitetnega raziskovalnega dela in sprotnega objavljanja v
znanstveni periodiki, katalogiziranja rimskih najdb na slovenskih tleh in
čimboljšega ažuriranja knjižničnega gradiva, ki predstavlja ključno sredstvo
za komuniciranje v znanstveni skupnosti.
Dr. Božidar Slapšak je v temi "Antične krajine 3. tisočletja" predstavil
svoje poglede in izpostavil ključne razlike med antičnimi krajinami 2. in 3.
tisočletja ter pokazal možnosti uporabe novih tehnologij v arheologiji.
Martin Žužek je v svoji temi "So določeni vzorci manipulacije z antično
kulturo epistemološka kostanta ne glede na čas, kulturo in institucijo?"
izpostavil zanimive poglede, v katerih je poskušal pokazati, da manipulacija
z antiko ni novodobna iznajdba in da se z njo soočamo že od nekdaj. Namesto
nostalgije je predlagal natančno analizo manipulacij in morebitno
ugotavljanje ponavljajočih se vzorcev.
Popoldanski del je odprl dr. Marko Marinčič s temo "Interpretacija antične
poezije: historicizem, intertekstualnost in njihove meje", kjer je
predstavil v bistvu radikalno obraten pogled kot Svetlana Slapšak, saj je
zavrnil teoretizacijo in pozval k izhajanju iz antičnega besedila, namesto
da bi se zgubljali med neštetimi sekundarnimi viri. Kljub temu da po
njegovem mnenju klasični filolog kot figura 19. stoletja ne obstaja več, pa
ravno tako ne sprejema postmodernističnega mešanja različnih metod in
teorij, ki ga Svetlana Slapšak imenuje bastardna epistemologija.
Najbolj živahnega odziva je bila deležna tema "Antika pred izginotjem"
("Antika pred nestankom"), ki jo je predstavil dr. Dubravko Škiljan. Nanizal
je dejstva, ki kažejo, da je preučevanje antike v stagnaciji in da je vedno
manj tistih, ki posedujejo konkretno znanje o antiki. Ker je antika v
predstavitvah in v zavesti sodobnega človeka le še izkrivljeni odsev
tistega, kar si pod antiko predstavljamo strokovanjaki, je po njegovem
mnenju antika obsojena na izginotje. Tako lahko na internetu pod geslom
"Cezar" najdemo hkrati Gaja Julija Cezarja, priljubljeno znamko pasje hrane
z istim imenom ali vinjak Cezar. Potrošnik mnogokrat več ne bo vedel, kateri
Cezar je "pravi", ampak se bo odločil za tistega, ki mu bolj ugaja.
Predavanju je sledila burna debata, v kateri so vsi po vrsti izražali svoj
vtis, da so prve tri minute predavanja mislili, da predavatelj nikakor ne
more misliti resno. Dr. Babič je izrazil prepričanje, da nikakor ne more
verjeti v tako pesimistično napoved, saj v svoje delo, saj je med drugim
glavni urednik revije Keria in predsednik Društva za antične in humanistične
študije Slovenije, vlaga ogromno ljubezni in energije. Če bi namreč verjel
pesimističnim projekcijam, bi se svojemu delu moral odpovedati. Podobne
ugovore so izrazili tudi urednica Studie humanitatis Nada Pagon, študentje
oddelka za klasično filologijo Aleš Maver, Jera Ivanc in David Movrin ter
drugi poslušalci
Mag. Matej Hriberšek je v temi "Slovaropisje klasičnih jezikov v 3.
tisočletju: dosedanji dosežki in perspektiva" predstavil izredno pomembno
področje antičnih študijev, ki ima ključno vlogo v pedagoškem procesu in pri
prevajalskem delu. Slovaropisje predstavlja pomemben in dolgotrajen projekt,
ki zaradi svoje obsežnosti zahteva tudi velika finančna sredstva. Kljub temu
je za slovenske antične študije izvedba projektov ključnega pomena, saj
doslej še ne posedujemo slovarskega korpusa, ki bi bil primerljiv z slovarji
v velikih svetovnih jezikih.
Maja Sunčič je v temi "Antika v imaginariju, imaginarij antike" predstavila
medijske predstavitve in uporabe antičnih imen in simbolov. Čeprav v
slovenskem medijskem prostoru ne zasledimo tako barvitih in komercialnih
uporab kot v razvitih zahodnih državah, so slovenski primeri izredno
zanimivi. Osredotočila se je predvsem na primere, kjer lahko opazujemo
pomanjkljivo znanje avtorjev novinarskih ali reklamih besedil, ki pri
poznavalcih izzivajo salve smeha, saj je učinek uporabe antičnega znaka
pogosto nasproten od zaželjenega in pričakovanega. Takšne zmote nimajo
večjega odmeva, saj jih potrošniki in avtorji ne zaznavajo, vendar
predstavljajo koristno sredstvo za ugotavljanje predstave o antiki v
imaginariju.
Kolokvij se je zaključil v nadvse optimističnem vzdušju in v upanju, da
srečanje obeta nadaljnje sodelovanje in iskanje odgovorov na vprašanja, ki
so se izoblikovala na srečanju. Organiziranje strokovne skupnosti pa hkrati
odpira možnosti za predstavitev širši javnosti, kjer so ključnega pomena
konstanto delovanje in pojavljanje v javnosti. Slednje sicer ne zagotavlja
premika z obrobja proti središču, vendar upočasnjuje še hitrejšo
marginalizacijo, zato upamo, da bo naslednje strokovno srečanje v bližnji
prihodnosti. 
Maja Sunčič
###########################################

This message has been scanned by F-Secure Anti-Virus for Microsoft Exchange.
For more information, connect to http://www.F-Secure.com/