[SlovLit] predlog

Ned Dec 2 15:29:49 CET 2001

Spotovani,

zaceli smo uporabljati SP 2001 in zaceli dvomiti v njegovo 
uporabnost, ker smo vsi naleteli na svojo mnozico nedoslednosti in 
nedorecenosti. Za izhod iz te nesrecne situacije, ki naj tudi olajsa 
komunikacijo med avtorji, uredniki in lektorji, predlagam naslednje:

0. Uvod

Insitut za slovenski jezik naj oblikuje posebno spletno stran z 
naslednjo clenitvijo:
-- odgovori na pogosta vprasanja,
-- sprejeti popravki nedoslednosti in dvoumnosti,
-- pobude za popravke in / ali spremembe z argumentacijo,
-- konkordanca ostevilcenja tock med 1. in 6. izdajo pravil,
-- opozorila na (bistvene) razlike med SP 1962, SSKJ in SP 2001,
-- pregled vseh srednjesolskih ucbenikov in prirocnikov, ki tvorijo 
korpus predpostavljenega znanja;
-- ...

1. Utemeljitev

Odprtost za pobude in sprotno objavljanje odgovorov bosta zagotovila 
prepricljivost prirocnika in hkrati gradivo za pripravo naslednje, 
izboljsane izdaje. Na ta nacin se bomo tudi v najvecji mozni meri 
izognili temu, da bodo potencialni uporabniki pravopisa raje 
zamahnili z roko, ces da gre zgolj za Toporisicev evangelij (kakor je 
bilo zapisano na prvi strani Dela) ali spomenik, kakor pravijo mnogi 
drugi, namesto da bi ga uporabljali.

2. Predlogi

a. Premestitve

V predelani drugi izdaji naj bo tocka 24 s korekturnimi znamenji in 
vzorcem korigiranega besedila prestavljena k predelanemu poglavju o 
pripravi besedila (zdaj tocka 1136 -- Dodatek): tako se bomo tudi 
izognili razlicnemu pomenu za iste oznake. To poglavje naj bo 
predelano in razsirjeno v skladu s prevladujoco sodobno tehnologijo, 
uporabljano pri pisanju in oblikovanju besedil.

Razsiriti je treba zlasti odlomek o navajanju literature, kjer niso 
razlikovane objave v reviji in v zborniku; sploh pa niso vkljuceni 
primeri navajanja elektronskih virov (glej Joseph Gibaldi, MLA 
Handbook for Writers of Research Papers. Fifth Edition. New York 
1999). Ob tem je treba poudariti, da predlagana oblika navajanja 
literature pride v postev v humanistiki, medtem ko so na drugih 
podrocjih, zlasti v naravoslovju, v rabi nekoliko drugacne oblike -- 
nekatere revije zahtevajo posebej prilagojen format bibliografskega 
opisa (prim. formate, ki so del programa EndNote Plus, ali navodila 
zdruzenj AMS in APA).

Na konec pravopisa bi bilo smiselno v pravi Dodatek prestaviti: 
navodila za pisanje, navodila za transliteracije iz tujih pisav, 
alfabetov in jezikov in stvarno kazalo (gre za naslednje strani v 
pravilih: 7--8, 135--196,  209--210 in 233--270). Analiticno kazalo 
(sedanje str. 271--301) pa na zacetek, *pred* pravila. Tako bi dobila 
pravila preglednejsi obseg in bi bile razlicne prvine prirocnika bolj 
smiselno razporejene znotraj knjige (med platnicami). Prav tako bi 
bilo smiselno slovaropisna pojasnila postaviti na zacetek slovarja, 
torej jih lociti s praznim listom od pravil -- in oznaciti s crno 
crto na obrezu v vsej visini strani. Ugotoviti bi tudi veljalo, v 
koliksni meri se pravila in pojasnila prekrivajo in bi veljalo 
nekatere stvari iz pojasnil prestaviti na ustrezno mesto v pravilih. 
Slovarcek jezikoslovnih izrazov bi bil v tem primeru logicni 
zakljucek pravil.

b. Razsiritve

V tocki 1141 na strani 211 je zapisano, da so "[v]se enote [...] 
nekako iz obzorja absolventa srednjih sol in nekoliko cez". Ta 
'nekoliko cez' se verjetno veze na nekatere prirocnike, nastete pred 
tem v isti tocki, ki veljajo za specializirane leksikone in slovarje.

Predlagam, da se zadeva razsiri in da se vkljuci v seznam tudi vse 
srednjesolske prirocnike in ucbenike, kolikor so bili uporabljeni 
(ali pa jih je smiselno uporabiti). Nisem primerjal nastetih 
leksikonov in slovarjev, a domnevam, da se razlage izrazov med njimi 
razlikujejo, saj sem ze med SSKJ in SP 2001 odkril nekaj zelo 
razlicnih razlag pomenov. Za avtorje slovarja to verjetno pomeni 
precejsnjo zadrego.

Toda na to problematiko lahko gledamo tudi drugace: kam se govorec 
najprej obrne po pomoc, po pojasnilo, kaj pricakuje od razlicnih 
prirocnikov (pravopisa, slovarja, leksikona, enciklopedije). Ali isce 
v pravopisu pomensko razlago ali predvsem pravopisno oporo? Oznaka 
'pojmovno', pojasnila med navpicnimi crtami in stilno ali zvrstno 
nevtralni ali nezaznamovani sinonimi so tri ravni, za katere se mi 
zdi, da niso najbolj jasno razmejene -- in da bi jih lahko bilo manj, 
ce bi uporabnike nedvoumno in v sirsem obsegu napotili drugam.

Z drugimi besedami: pri pravilih *ne bi smeli* postaviti v manjsem 
tisku tistega, kar je posebnost, kar je treba pomniti. Saj prav 
zaradi tistega sploh sezemo po pravopisu. In slovarski del pravopisa 
mora temeljiti prav na besediscu, ki se veze na vsa ta odstopanja, 
zabelezena pod 'pomni', ker nam prihrani ugibanje, kako naj po zgledu 
ravnamo z besedo, ki jo zelimo uporabiti. S*e zlasti to velja za 
izbor krajevnih in osebnih imen. Pravopis mora predvsem vkljuciti v 
slovar tiste besede, ki povzrocajo tezave pri pisanju, v manjsi meri 
pa tudi pri pravorecju.

Razlaga naj bo vkljucena samo, kadar gre za novost ali spremenjeno 
razlago glede na SP 1962 in SSKJ. Prav tako bi veljalo navesti, 
kateri prirocnik je bil odlocilen za upostevanje v primeru razlicnih 
razlag -- kar se verjetno razlikuje od podrocja do podrocja.

Ko gre za stilne in zvrstne oznake in za navajanje sinonimov, bi 
moralo biti v pojasnilih k slovarskemu delu navedeno, kdaj sme v 
besedilo posegati lektor, kdaj pa samo recenzent in urednik v 
dogovoru z avtorjem.

Primer

V SP 1962 je 'tipograf' = tiskar, v SSKJ je postal knjigotiskar, kar 
je tudi v SP 2001. Morda je res mogoce izenaciti tiskarja in 
tipografa, ce obvladamo italijanscino (kar najbrz velja za velik del 
ljudi na Primorskem).

Biografije oseb, kakrsne so bili, denimo, Aldus, Bodoni, Baskerville, 
Walbaum in Tschichold, bi pokazalee, da gre za veliko pestrost in da 
so pri teh osebah vcasih bolj razlikovane, vcasih pa manj naslednje 
vrste delovanja: oblikovalec in izdelovalec pisave, stavec, tiskar, 
pa tudi urednik in zaloznik. Nekateri pa so se v zgodovino trajno 
zapisali predvsem kot oblikovalci pisav (= tipografi v sodobnem 
pomenu).

Za nekoga, ki se s tipografijo ukvarja kot racunalnicar in ki ne 
pozna zgodovine tiskarstva pred pojavitvijo namiznega zaloznistva, pa 
je zgodba povem drugacna -- in tudi pomen besede tipograf. 
Prijateljica, ki je obranila doktorsko disertacijo na temo knjizne 
tipografije, ni in noce biti tiskar ali knjigotiskar. Prijateljice, 
pri katerih desetletja kupujem knjige, pa nocejo biti 
'knjigarnarice', temvec kvecjemu* 'knjigarke' ali *'knjigarnarke'. Ko 
se spomnim na prevode v slikanici Moj prvi slovar, pomislim, da je 
morda za nekatere resitve bolj odgovoren Janko Moder kot Joze 
Toporisic.

3. Popravki

a.
V tocki 3 je treba, denimo s kurzivo ali z navedbo stevilke tocke, 
oznaciti tiste krajsave, ki so v pravilih ali pojasnilih posebej 
razlozene.

b.
V tockah 14 ali 15 bi veljalo omeniti tudi narekovaje; predvsem pa 
uskladiti primere z narekovaji v tockah 459 do 467 -- domnevam, da 
gre za napako pri primeru v tocki 467.

c.
Stetje tock, ki ga ne moremo primerjati ne s pravnim stetjem 
paragrafov ne z logiko v navodilih pri SSKJ, je treba popraviti in 
narediti uporabno (dober zgled glede na obseg in za vecjo uporabnost 
stvarnega kazala bi lahko bila oblika stetja, kakrsno najdemo v The 
Chicago Manual of Style).

d.
Vrsto nedoslednosti sem nastel ze v svojih prejsnjih zapisih; 
nekatere pa so omenili drugi uporabniki.

Tako, 'utripac' [to je s*e ne povsem uveljavljena slovenska 
ustreznica za prevzeto besedo: kurzor] mi kaze, da je to sporocilo ze 
dovolj dolgo -- zato samo s*e en, retoricno obvezen del:

4. Sklep

Toporisic v intervjujih vehementno odpravlja vse vrste kritikov. 
Upam, da me dobrohotni bralci ne bodo uvrstili v nobeno kategorijo iz 
njegovega seznama neupravicenih kritikov.

Lep pozdrav,

Igor
-----
kramberger na uni-mb.si