[SlovLit] Slovenski pavopis 2001

[Miran Hladnik]

----- Original Message -----
From: Peter Weiss
To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si
Sent: Sunday, November 18, 2001 4:05 AM
Subject: Slovenski pavopis 2001

Če sem pred tremi dnevi, ko smo še bili v pravopisnem medvladju, mislil, da
kolikor toliko obvladam pravopisno normo, pa danes (tri dni po tistem, ko
sem dobil v roke knjigo z naslovom Slovenski pravopis 2001) močno dvomim, da
se da ravnati po predpisih in v skladu s primeri iz te knjige.

Zapovedano je pisati kupo-prodaja in kupo-prodajna pogodba, bogo-človek ter
arterio-venski, po starem, torej brez vezaja, pa večino drugih istovrstnih
primerov, kot so avdiovizualen, jugovzhod ali knezoškof, čeprav gre v vseh
primerih za vezalne zloženke, katerih posebnost je to, da njihov prvi del
nima pridevniške končnice, za katero se vezaj piše: psihofizičen nasproti
psihično-fizičen ali telesno-duševen, kardiovaskularen nasproti srčno-žilen;
brez vezajev se piše seveda tudi otorinolaringolog(ija), v katerem so tri
priredne sestavine. (Več takih primerov je naštetih v Zborniku SDS, t. i.
celjskem zborniku, ki je izšel leta 2000, na str. 190.)

Po novem se piše Rimski-Korsakov in Saltikov-Ščedrin stično v imenovalniku
ednine, v vseh stranskih sklonih pa nestično, kar je omejeno na tuja lastna
imena (§ 428), kot je opazil že gospod Igor Kramberger. Potem pa najdemo v
slovarskem delu še ime Joliot - Curie, ki je tuje žensko ime (dva priimka),
zapisano v imenovalniku ednine, pa vendar zapisano z nestičnim vezajem,
torej v nasprotju s pravilom iz prvega dela pravopisa. Zakaj bi bilo treba
priimek fizičarke (Ir?ne) Joliot-Curie, kakor bi ga bilo treba pisati celo
po pravopisu 2001 in po pameti, od rodilnika naprej pisati z nestičnim
vezajem, če pa od rodilnika naprej nima nikakršnih posebnosti glede na
rodilnik? (No ja, povsod ima same neglasovne končnice, toda ti sta v
imenovalniku ednine tudi v imenu Saltikov-Ščedrin.)

Poleg tega npr. primera (tako bi ju morali pisati po pravopisnem predpisu)
Pavel Remic - Weiss in Karel Destovnik - Kajuh nista istovrstna: iz prvega
lahko naredimo pridevnik Remic-Weissov (Remic - Weissov?) in iz drugega samo
Destovnikov ali samo Kajuhov. (Med priimkom in vzdevkom bi bilo zato bolje
pisati nestični pomišljaj, kot pišejo npr. v Enciklopediji Slovenije.
Pravopis oboje kratko in malo meša.)

V § 961 nas pravopis uči, da je iz imena (Janko) Šolar Brilej treba narediti
svojilni pridevnik Šolarbrilejev, medtem ko o dveh ženskih priimkih, če med
njima ni vezaja, ne pove nič. Gospa Šolar Brilejeva (kar se mi zdi edina
prava možnost, in sicer tudi za dva moška priimka, pisana brez vezaja) ali
Šolarbrilejeva je Šolarbrilejeva žena. Če je to treba pisati stično (torej
gospa Šolarbrilejeva), potem pravopis ravna pri vezaju med dvema priimkoma
povsem drugače, saj najdemo v § 849 nestični primer Zofka Kveder -
Jelovškova.

Kaj je sploh tuje lastno ime? Moj priimek, ki je drugi priimek mojega sina
Pavla Remica-Weissa, ali recimo ime naše kolegice Herte Maurer-Lausegger s
Koroške? (Po pravopisu 2001, ki je ravno tu spet odločen, čeprav posredno,
ko priporoča edinole rabo zveze na Koroškem, bi moralo biti s Koroškega. Pa
iz Koroške? O tem pravopis modro molči.) Gospod sourednik pravopisa Janez
Dular je na predavanju članom ljubljanskega slavističnega društva sredi
aprila 1999 pripovedoval, da bi nestičnost vezaja uveljavljali pri priimkih
tistih, ki so bili poročeni v Sloveniji, stičnost pa puščali pri onih, ki so
bili poročeni v tujini. Ali bo mogoče uporabnik hodil gledat v poročni list
vsakokratnega nosilca imena? (Ni nujno, da je ravno ženska, pa tudi ne, da
nosilec dobi dva priimka s poroko. K § 428: "Nestični vezaj pišemo [..] med
prvotnim in privzetim priimkom": nekateri se z obema rodijo in enega potem
pišejo pred drugim, ker drugače pač ne gre.) Na avstrijskem Koroškem imajo
mestno občino Šmohor-Preseško jezero (po nemško Hermagor-Pressegger See --
oboje piše tako Pavel Zdovc v knjigi Slovenska krajevna imena na avstrijskem
Koroškem iz leta 1993) -- ali je sicer slovensko ime v Avstriji za nas
domače ali tuje ime? Če pravopis tega ne (po)ve, ne more nihče pričakovati,
da bodo znali ločevati uporabniki. Zato je določilo o drugačnem obravnavanju
vezaja v tujih imenih tipa Saltikov-Ščedrin v primerjavi z domačimi, ki naj
bi bila tipa Remic - Weiss, škodljivo, nepotrebno in zgrešeno: med vsemi
takimi priimki, pa naj jih sklanjamo s takimi ali drugačnimi končnicami, bi
moral stati stični vezaj, če se že piše, torej tako, kot ga pišejo v vseh
drugih jezikih, celo v hrvaščini, srbščini, slovaščini, češčini, poljščini
in ruščini, če omenim le nekatere slovanske jezike. Tak način naj bi se
ohranil tudi v svojilnem pridevniku. (Že zdaj je v pravopisu mogoče brati
Breznik-Ramovš (§ 503), v Breznik-Ramovšu (§ 415) in Breznik-Ramovšev (§
504, v slovarju).)

Z eksplicitnim nerazlikovanjem med Jean-Paul (Sartre), Saltikov-Ščedrin,
Toulouse-Lautrec in Saint-Simon (ter Jean-Paul, ki ga v pravopisnem slovarju
ni) sestavljalci in popravljalci pravopisa 2001 priznavajo, da je bila
uvedba domisleka z nestičnim vezajem (pred njim je bil še t. i. vezajni
pomišljaj) leta 1990, ki naj bi naredila red, pravzaprav zabloda in
avantura, ki je povzročila zmedo, te pa se ni bilo mogoče otresti niti v
vseh do zdaj pregledanih izdajah. Kljub opozorilom na nelogičnosti (npr. v
Slavi 1993/94, št. 2, str. 120--122) tudi v zadnjem pravopisu ostajajo celo
iste (s stališča pravopisnih naukov) napake, recimo Irena Orel-Pogačnik
(str. VI) in Ch. Shigemori-Bučar (str. 144) -- ali pa nam pravopis namiguje,
da ve, kje da sta bili poročeni, namreč v tujini? Ostaja tudi nestično
Baden - W:urttemberg (str. 198), kar je bilo narobe že v prejšnjih izdajah,
v slovarju pa je stično Baden-W:urttemberg.

Poleg podeželski (kar je prav) sta v slovarskem delu tudi pridevnika
obsoteljski in posoteljski, kar je zelo osnovnošolska napaka: če bi bili
osnovi za tvorjenje pridevnikov res obsotelj- in posotelj-, bi morale biti
tudi pri drugih istovrstnih primerih osnove posavj-, posočj- in podravj- in
pridevniki torej posavijski, posočijski in prekmurijski, pa so v slovarskem
delu vendarle prave oblike (posavski itd.). Pridevniki iz rečnih imen s
predponami po-, ob-, za- (zasavski) ipd. so tvorjeni iz prvotne imenske
podstave, predpona pa se doda na koncu (torej savski > posavski). Na to sem
uredniški odbor opozoril v posebnem dopisu, ko sta urednika Toporišič in
Dular pred leti neustrezno zlektorirala geslovnik, ki sem ga pripravil v
pravopisni komisiji, pa očitno ni nič pomagalo. Te izjemnosti pač ni mogoče
zagovarjati in ne verjamem, da se jo da učiti v šoli, ker preveč odstopa od
vseh drugih primerov.

Napak in napačnih naukov je v Slovenskem pravopisu 2001 preveč; tu sem
navedel le nekatere. Pričakoval bi, da se bo vsaj pravopis držal pravil, ki
jih postavlja, pa mu zelo slabo uspeva. Veliko podatkov v njem je veljavnih,
na marsikaterem mestu, kjer se hočem poučiti o ustrezni rabi, pa (še naprej,
kot zadnje dobro desetletje) ostajam brez pomoči in po novem najdem tudi
nerazjasnjene dvojnice, dvoumnosti in očitne napake. Zato svarim pred tem,
da bi ga uporabljali (ali da bi se ga celo naučili, prim. Delo 15. nov.
2001, str. 1) nekritično, brez dvomov o njem in brez uporabe pameti, pri
nesmiselnih pravilih glede nestičnega vezaja med dvema priimkoma ali imenoma
pa mu sploh ne bo dobro slediti. Po izkušnjah iz preteklosti si težko
predstavljam, da bo nejasnosti in nedorečenosti uredniški odbor pravopisa
2001 pojasnil ali da se bo odrekel kakemu določilu, pa naj je še tako
napačno in nedosledno. Molče morda vendarle kaj sprejme (v tej izdaji ni več
neokusnih pridevnikov tipa Vangoghov (§ 115), ampak van Goghov), vendar po
dolgih letih in potem ko po preizkusu v slovarskem delu očitno ni šlo na
stari način.

Morda pa je cena pravopisa tako neznansko visoka zato, ker bo moral dobiti
še seznam popravkov, ki bodo potrebni, da se ga bo na težavnih mestih sploh
dalo uporabljati? Ali pa bo na popravo res treba počakati do nove,
popravljene izdaje?

[Peter Weiss]