[SlovLit] Popotovanje

[Miran Hladnik]

Popotovanja iz Litije do Čateža se je včeraj kljub prelepemu vremenu
udeležilo skromno število pohodnikov. 25 slavistično zagrizenih duš si je
zato lahko privoščilo nekaj več izgubljanja kot ponavadi in pot se je s
šestih ur podaljšala na osem. Danes so udi še malo otrpli in grla hripava,
vendar spomin na trpinčenje telesa že bledi v spominu, vse drugo
lepodoživeto pa raste v legendo. Do Litije smo se zategnili z novim vlakom,
se ustavili najprej pri Plečnikovi "partizanski kapelici" iz leta 1949 ter
se potrudili z obnovo Kurentove gematrične interpretacije njenih skrivnih
sporočil, si v Šmartnem privoščili čaja in peciva, s prstom pokazali na
Grumovo spominsko ploščo, na Libergi pri sv. Mohorju in Fortunatu smo
posedli po prisojnem travniku in pomodrovali o Levstiku in njegovem značaju
pa ženskah, o Martinu Krpanu in o Popotovanju, o Slodnjaku, o Ocvirku in
drugih slavističnih ocvirkih. Se pod Grmado odločili kreniti po novi, po
slavistični nogi še neuhojeni poti, se na osamljeni kmetiji oskrbeli z
dobrim in krepčilnim vinom, se spustili v strmo globel, da bi prečkali dolg
ovinek, se po še bolj strmem brezpotju povzpeli na drugo stran, skoraj
dosegli bioenergetsko območje nekdanjega čudodelnika Jurija Humarja na
Primskovem, spet zašli in obupavali ob pogledu na moravško dolino tam
globoko spodaj, zagazili na blatno traso lokalnega vodovoda proti Čateški
Gori in od zadaj, izza Zaplaza končno vdrli v gostilno pri Tončku na Čatežu.
Tu so imeli za nas pripravljeno izvrstno joto in potico. Čez Roje je bilo že
po temi do železniške postaje v Veliki Loki le še uro hoda. Pred prihodom
vlaka nam je Aleš krajšal čas z Levstikovim berilom. Alkoholni konzum je bil
minimalen, tudi drugih ekscesov lokalni kronisti niso zabeležili.

Študentom, ki so tvegali odsotnost pri četrtkovih predavanjih in se
udeležili napornega letošnjega popotovanja, je bil obljubljen popust pri
izpitih prisotnih učiteljev. Ker si je modro vodstvo (Bjelčevič, Hladnik,
Zupan-Sosič, obe knjižničarski Anki) v svesti občega prida takih
neravnonajboljkurikularnih strokovnih dogodkov, kot je vsakoletno
popotovanje iz Litije do Čateža, za utrjevanje strokovne in stanovske
zavesti, nagovarja kolege, ki jih včeraj ni bilo zraven, da naslednjič
pridejo in,  za čisto vest, opravijo del svojega pedagoško-izobraževalnega
procesa v terenski obliki.

Nadaljnje vseslavistične poti gredo na naslednje konce:

v soboto, 24. novembra (po novem pravopisu brez vejic okoli datuma!), "po
Metinih stezicah" (imenovanih po Presečnikovi Meti iz Cvetja v jeseni) na
Ratitovec,

sankanje (od doma pod Storžičem ali pod Golico ali nad Ljubeljem -- če bo
sneg),

o Štanjela čez Kosovelov Tomaj do Sežane (če bo pozimi suho in nesneženo
vreme, sicer enkrat spomladi),

po Kekčevih poteh (kot vsako leto konec julija oz. prve dni julija).

lp miran