[SlovLit] prebliski

Igor Kramberger kramberger na uni-mb.si
Čet Avg 30 20:44:41 CEST 2001


Spostovani,

c*ez dva dni se bo zac*elo novo s*olsko leto, c*ez dober mesec se bo
zac*elo novo s*tudijsko leto in prej kot v treh mesecih bomo lahko
uporabljali slovarski del novega pravopisa -- vse skupaj je konstelacija,
ko je vredno zapisati utrinjajoc*e se misli.

1. Kupci

Doslej sem prejel z*e s*tiri vabila za narocilo novega pravopisa.

Tri so bila enaka po vsebini in obliki, le naslov ni bil enak: enkrat je
bila uporabljena adrema Slovenskega etnolos*kega drustva, drugic*
Slavistic*nega drus*tva Slovenije in tretjic* Univerze v Mariboru. Zanimivo
jih je bilo prepoznati po napakah.

Najbolj zgovorno pa je c*etrto povabilo. Manjka mu naroc*ilnica zalozbe
ZRC, zato pa je priloz*eno pismo Metke Zver, ki ga je podpisala v imenu
firme "Mladinska knjiga Trgovina". Bojim se sicer, da si sama ne bo mogla
pomagati z novim pravopisom, kvec*jemu bi ji lepote in pravila pisanja v
slovens*c*ini lahko razkril dober lektor.

A mojo pozornost je pritegnil njen ogovor: "Vsem, ki pise*jo!"

Res je, pravopis bodo kupili vsi, ki z*e pis*ejo in objavljajo -- malce
bodo vzdihnili ob njegovi ceni in poravnali znesek.

Vendar je pravopis priroc*nik, ki ga potrebuje vec* ljudi kot splos*ni
razlagalni slovar, torej SSKJ -- in prodati bi ga morali s*e v vecji meri
tistim, ki s*ele bodo pisali oziroma komaj zac*enjajo resno pisati --
predvsem gimnazijcem in dijakom / dijakinjam administrativnih, trgovskih in
srednjih ekonomskih s*ol, vsem, ki so vpisani/-e v vsemogoce tec*aje za
poslovne sekretarje / tajnice ali za naziv MBA in ob tem s*e s*tudentom
vseh vrst fakultet, a zlasti medicine, farmacije, strojnis*tva,
rac*unalnis*tva (denimo, da je nakup samoumeven za vse, vpisane na
druz*boslovne in humanistic*ne s*ole).

Priroc*nik, ki ga potrebujejo tako raznoliki ljudje in v toliks*nem
s*tevilu, pac* ne sme stati toliko, kot stane knjiga brez slik in z eno-,
kvecjemu dvobarvnim tiskom.

2. Skrb

V prospektu je zapisano, da gre za moderni normativni priroc*nik in da so
njegovi sestavljalci postavili smernice za rabo prevzetih besed in za
njihovo naravno prilagoditev slovenskim jezikovnim zakonom na treh ravneh.

Ti procesi niso nikdar samo lingvistic*no doloc*ljivi, s*e manj so
predvidljivi; najbolj pa se spreminja norma za "naravnost" pri
prilagajanju. Ko berem v knjigi Petra von Polenza, Deutsche
Sprachgeschichte (Berlin / New York 1994), kako so v nems*c*ino prevzemali
besede iz italijans*c*ine, s*pans*c*ine, francos*c*ine in angles*c*ine v
casu od renesanse do konca 18. stoletja, (poglavja 5.3 do 5.5), opazim, da
so bili jezikoslovci in c*lani jezikovnih drus*tev pomembni, a ne
odloc*ilni -- in pogosto pa so zagovarjali prijeme in pravila, ki se niso
prijela / uveljavila. Izkazalo se je, da prepoznanih pravil ni mogoce
prenesti na vse prevzete besede, ki so jezikovno sicer sorodne.

Upam, da ta pravopis ne bo postal Toporis*c*ev pravopis, ker bodo prevec*
dosledno in udarno uveljavljeni njegovi pogledi na prevzemanje besed iz
drugih jezikov -- SP 1962 je bil po tej plati nevtralno, kolektivno delo,
za katerim je stala ustanova, ne posameznik.

3. Z*elje

a.
Upam, da bo verzija na CD-ROMu delovala na najmanj treh operacijskih
sistemih (Linux, Mac in eni od verzij Win) -- in se ne bo ponovila neumnost
s SSKJ, ki deluje samo na enem operacijskem sistemu (vse tri verzije so
lahko mirno na *istem* CD-ROMu, kar olajs*a prodajo).

b.
Upam, da bodo na vidnem mestu, na zacetku ali koncu, dokumentirane vse
drobne spremembe pravil od izdaje do izdaje od leta 1990 naprej.

c.
Upam, da bo (stvarno) kazalo kot dopolnilo k pravilom bolj uporabno od
verzij v dosedanjih izdajah prvega dela, ko nikdar ni bilo mogoc*e najti
iskane zadeve. Denimo, ali se pis*e znak za (temperaturno) stopinjo
levostic*no ali ne. V SSKJ najdemo na dveh mestih dve postavitvi: domnevam,
da je pravilna tista z zac*etka slovarja, ki je bil prvotno postavljen s*e
v c*asih pravega svinc*enega stavka, in ne tista s konca.

d.
Srcno upam, da bo znova vzpostavljena pravilna oblika pisanja dveh priimkov
oziroma priimka in vzdevka: sticno z vezajem, kakor to velja v vseh resnih
tipografskih tradicijah.

Za konec pa upanje, da se bomo vsi zlahka in z veseljem drzali tega, kar
nam bo nemo zapovedal novi slovarski del pravopisa.

Lep pozdrav,

Igor
-----
kramberger na uni-mb.si





Dodatne informacije o seznamu SlovLit