[SlovLit] Študij slovenščine na dunajski univerzi

[Miran Hladnik]

Od: Vladimir Osolnik [SMTP:vladimir.osolnik na ff.uni-lj.si]
Poslano: 18. julij 2001 14:12
Za: Slovlit

Zapis o pogovoru o študiju slovenščine na dunajski univerzi
(Ministrstvo za šolstvo, 12.7.2001, ob 15.00)

Po poblastilu dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in kot
predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti sem se kot zastopnik
Fakultete udeležil uradnega pogovora o univerzitetnem študiju in statusu
slovenskega jezika in književnosti v Republiki Avstriji, predvsem na
osrednji avstrijski Univerzi na Dunaju.

Sestanek je sklical prof. dr. Stanislav Pejovnik, državni sekretar MŠZŠ, ob
obisku vodje sektorja za visoko šolstvo na Zveznem Ministrstvu, prof. dr.
Sigurda Hoelingerja, v Ljubljani. (G. Sigurda Hoelligerja v stikih med
slavisti z našega Oddelka in Inštitutom za slavistiko pri dunajski univerzi
oz. med Filozofsko fakulteto in njeno dunajsko partnerico
Geisteswissenschaftliche Fakultat doslej nisem srečal). Sestanka se je (ob
predstavnikih MŠZŠ) udeležila tudi članica našega Oddelka, ga. dr. Simona
Kranjc, predsednica Komisije za slovenščino na tujih univerzah.

V pogovoru o odprtih vprašanjih medsebojnega multilateralnega in
bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, ki da je zgledno, se je
gost posebej dotaknil sodelovanja med univerzama v Ljubljani in na Dunaju.
Ker na Dunaju nimajo že nekaj deset let samostojnega rednega profesorskega
učiteljskega mesta za slovenski jezik in književnost je ponovno uradno
ponudil podaljšanje izrednega financiranja gostujočega profesorja slovenske
književnosti na dunajski univerzi za dobo enega leta s strani avstrijskega
zunanjega ministrstva. Ob tem je napovedal, da bo po preteku tega leta
študij slovenske književnosti oz. slovenščine na Dunaju ugasnil: prestavljen
da bo v Celovec in Gradec (kot verjetno tudi druge južne slavistike).

Tako je gost naglas povedal to, kar so politiki v tej sosednji državi
potihoma že dolgo načrtno pripravljali, to je nadaljnje zmanjšanje možnosti
za študij slovenščine na dodiplomski ravni in onemogočanje njene kakršnekoli
uveljavitve na akademski ravni /doktorati, projekti, izmenjave/, izrivanje
slovenščine iz avstrijske prestolnice in s temi ukrepi enostransko revizijo
recipročnih slovensko-avstrijskih meddržavnih in meduniverzitetnih
dunajsko-ljubljanskih ter medfakultetnih oz. medslavističnih stikov.

Proti temu sem v imenu Fakultete in Oddelka ostro protestiral; spomnil sem
gosta na zgodovino slavistike na Dunaju, na potek dosedanjih pogovorov o tem
vprašanju, ter poudaril, da smo pričakovali, da bo iz začasnega mesta
gostujočega profesorja slovenske književnosti Inštitut za slavistiko na
Dunaju izpeljal/ustanovil oz. obnovil redno profesorsko mesto za slovenski
jezik in književnost, ki bi ustrezalo uveljavljenim recipročnim ukrepom na
slovenski strani.

Gost se je skliceval na avtonomijo (dunajske) univerze in njene lastne
prioritete, v katere njegova država ne more posegati, jaz pa sem
poudarjal -- ob določilih meddržavnih sporazumov -- tudi določila avstrijske
ustave, ki določajo pravice avstrijskih Slovencev do šolanja v materinščini
na vseh ravneh.

Tu se je gost zelo razvnel in odločno (glasno) zavrnil kakršnokoli obveznost
Univerze na Dunaju do Slovencev po avstrijski ustavi; pojasnjeval je tudi
neke druge nepomembne podrobnosti, vendar je bilo vsem prisotnim že jasno,
da so stvari na avstrijski strani odločene.

Očitno je politično mešetarjenje med slovenskimi in avstrijskimi
strankarskimi politiki dobro pripravilo teren, in po avstrijski oceni je
napočil trenutek za dokončno ukinitev navideznega profesorskega mesta za
slovenščino na Dunaju, ki jo bo gospod Hoellinger po Haiderjevem naročilu
tudi izvedel.

Nam slavistom na slovenski strani ostane le, da uradno protestiramo, tako na
ravni Oddelka za slovanske jezike in književnosti, dekana Filozofske
fakultete kot tudi rektorja, in da pripravimo recipročne ukrepe v okviru
Univerze v Ljubljani.


V Ljubljani, 17.7.01

Poslano:
Dekanu Filozofske fakultete,
dr. Ludviku Horvatu

Rektorju Univerze v Ljubljani
dr. Jožetu Mencingerju

Ministrstvu za zunanje zadeve,
podsekretarki Tanji Orel Šturm

Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport,
državnemu sekretarju dr. Stanislavu Pejovniku