[SlovLit] Re: Slovar v glavo

[Jaka Zeleznikar]

> Ale¹ Bjelèeviè wrote:
> 
> Èe gre pri implantaciji slovarja v glavo samo za to, da se bo spremenila lokacija in dimenzije mojega namiznega raèunalnika, bi jo najbrž sprejel, kot sem sprejel vse od televizije naprej. Ugibam pa, da gre za nekakšen poseg v mojo duševnost in do tega imam iracionalni odpor.
> Gre za staro vprašanje, ali znanstveni razvoj prehiteva etiènega. Kakšne bodo posledice podaljševanja življenja na 200 let in drugih genskih posegov, vgradnje slovarjev ipd? Navsezadnje, kdo si bo to lahko privošèil, komu boš že v genih doloèil, da bo genij in komu, da bo pometaè?

mislim, da problem ni v tehnologiji, paè pa v njeni uporabi, problem dosopnosti v povezavi z novo razporeditvijo denarja/moci pa tako ali tako ze obstaja - okrog 95 % svetovne populacije je premanentno of-line, zametki kapitala ki lahko, ce ne bo nadziran, v prihodnosti dejansko odloèa o dostopnosti bio-tehnologij, ki bodo osnova kapitala, dejansko ze obstaja - ali si bomo kdaj v glavo dejansko vgrajevali kakšne bio-slovarje ali ne, bomo videli, problem uporabe korporacijske verzije sveta/programske opreme/avtorskih pravic... ali pa katere druge (recimo www.gnu.org) pa so za marsikoga ze danes vsakdanja moralna vprasanja
 
> Miranova (Ihanova) ideja o nedopustnosti primerjav v znanosti in Jakatova o sodelovanju humanistov z naravoslovci in tehniki kaže, da imata implantacijo za znanstveni problem. Implantacija pa nikakor ni znanstveni problem. To je morda etièni problem, nedvomno pa problem - pripravita se, prihaja osovražena beseda! - problem vrednot. Znanstveno plat problema sta opisala Klemen Pisk in Matjaž Babiè. Meni je šlo za nekaj drugega: ko sem repliciral, nisem izražal argumentov, ampak nelagodje, strah.

jaz bi rekel znanstveno-eticni problem, znanost bo sla prek etike, kot vedno,
a po drugi strani je bilo tudi okroglost in ploscatos zemlje mozno videti kot eticni problem, zakaj pa ne?
 
> Sam imam še boljše protiprimere k svoji prejšnji repliki (vidva sta sinekdohièno navedla avto in televizijo): A) transplantacija srca, umetna srèna zaklopka, umetne ledvice, skratka medicina nasploh; B) avtomobili, avioni, elektrika oz. vse, kar dela na elektriko, nafta in podobna goriva, skratka sodobna tehnika nasploh, ki je pogoj celotni bivanjski infrastrukturi in delovanju zahodne civilizacije; C) celotna uporabna znanost: od slovenšèine, kadar je njen cilj pravopis ipd., sodobnega prava in ekonomije, preko fizike, kadar služi tehnologiji, do tehniènih znanosti. O vsem tem bi lahko dvomil, ne le o vglavnem slovarju. In res dvomim.

jaz tudi
 
> PS. Jaka je nakazal eno drugo temo - internetne debatne krožke. Ali so ti zaželeni? Zamenjati osebne stike z živimi ljudmi (internet nedvomno žre èas na ta raèun) s tipkovnico? Vzpostavljati take neosebne in netrajne združbe? Dehumanizacija?

izmenjava mnenj z ljudmi istih interesov, ki jih brez mreze ne bi bilo?