Fw: [SlovLit] dvopredmetost in drugo

[Miran Hladnik]

----- Original Message -----
From: Bogomir Mihevc <Miro.Mihevc na Uni-Lj.si>
To: Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: 22. januar 2001 10:03
Subject: Re: [SlovLit] dvopredmetost in drugo


> O dvopredmetnosti in z njo povezanih predmetih razprave
>
> Razpravo je sprožila bojazen, da lahko večja izbirnost predmetov (na FF)
> "pohrusta" dvopredmetnost. Vecina razpravljalcev je za ohranitev
> dvopredmetnosti, tako zaradi potreb zaposlitve v (zlasi manjsih) solah,
kot
> zaradi obstoja strok na fakulteti.
> Zdi se, da je glavna nevarnost mimo, a "somov vojska pod vodo ne mine"....
> FF je "uradno", v svojem poslanstvu, zagotovila obstoj dvopredmetnosti.
Tudi
> (novi) statut Univ. v Lj. (v 184.čl., objavljen (!)  je na www.uni-lj.si)
> določa možnost dvopredmetnega študija na eni ali več članicah Univ.v Lj.
>
> Ostala pa so vprasanja, ki so se sprozila v razpravi:
> 1 motivacija/interes studentov, vpisna izbira, uspesnost
studija/prehodnost,
> 2 študijsko svetovanje,
> 3 avtonomija (predmetov, strok, fakultet, univerze) in večdisciplinarnost.
> 4 nadaljevanje študija in razbremenitev dodiplomskega št.
>
> 1 Za študij in za stroke ni dobro, ce studenti izbirajo program, npr.
"drugi
> predmet" kar tako, da se nekam vpisejo. Brez prave volje ni uspeha, s
takimi
> študenti je težko uspešno delati, najbrz vecina takih le pohlevno prenaša
> predavanja in se "pifla" za izpite. Po diplomi pa v šolah svojo nejevoljo
> prenašajo naprej na mladi rod, mu po "visokošolsko" predavajo in zahtevajo
> od njega reprodukcijo slabo recklirane ucne snovi. Izbirnost bo morda
> prisilila fakultetne ucitelje, da se bodo bolj potrudili za predstavitev
> stroke, za predavanja, ki zbudijo zanimanje, za individualno delo s
> študenti. V tujini k temu sili tudi konkurenčnost, pri nas pa so nekatere
> stroke v monopolnem položaju.
> Sploh pa bi morali "numerus clausus" obdržati le na res najbolj  obleganih
> št.programih in tako preprečiti vpisno "taktiziranje" študentov. Odpreti
bi
> morali možnosti za redni in izredni študij, pa tudi za izbiranje
predmetov.
> Učitelji smeri/predmetov, ki dobivajo pretežno "B-jevske" študente, bi se
> morali zamisliti in ne zanašati le na "vezano ponudbo" v okviru
> dvopredmetnosti.
>
> 2 Novincem in študentom bi morali pomagati pri izbiri s študijskim
> svetovanjem, kot ga poznajo na mnogih tujih univerzah. Čeprav pravila
izbire
> lahko preprečijo poljubne kombinacije, pa naj bi se študent o izboru
> predmetov (dodatnih, poleg osnovnih) imel možnost z nekom pogovoriti. Prav
> tako naj bi imel podporo pri menjavah smeri, pri študijskih težavah, pa
tudi
> pri "usmerjanju" v zaposlitev. Tudi danes "merodajno" trgovanje
> predpostavlja določene omejitve in obveščenega potrošnika ter svetovalno
> vlogo prodajalca .
>
> 3 Ustavno in zakonsko je zagotovljena le avtonomija Univerze, ki naj bi
> delovala po načelu "avtonomije v odnosu do države, politike, kapitala in
> cerkva" (poslanstvo UL je na www.uni-lj.si). Znotraj Univ. pa naj bi
veljala
> enakovrednost strok in akademska svoboda.
> Stroke/discipline/programi/predmeti se povezujejo, da lahko ponudijo dobre
> možnosti študija. Dvopredmetnost je primer tradicionalne
> "multidisciplinarnosti", nekateri novi "interdisciplinarni" programi
> odražajo nastajanje novih sintez med starimi strokami, izbirnost, ki je
npr.
> v ameriškem modelu bolj izražena, pa nakazujejo možnosti individualizacije
> študija.
> Toga in omejena dvopredmetnost in tudi enopredmetnost je oblika zapiranje
> strok/predmetov, poskus, da preživimo vsak v svojem čolničku, pod zaščito
> (državne, fakultetne) administracije. Zapiranje morda omogoča preživetje,
ne
> pa razvoja, kakovosti. Namesto "mehaničnega" kombiniranja "predmetov"
> znotraj fakultete, Univerze bo treba ponuditi nove, "večdisciplinarne"
> programe študija, ki bodo bolje ustregli potrebam zaposlitve. Študentom bi
> lahko namesto posameznih predmetov ali celotnega števila predmetov
"drugega
> predmeta"  ponudili študijske "module" (manjše skupine predmetov), ki bi
jih
> pripeljali do - tudi za zaposlitev - smiselnih kombinacij. (Primer so npr.
> "pedagoški predmeti". FF bi lahko ponudila študentom drugih fakultet
učenje
> tujega jezika, književnosti in kulture nekega naroda, npr. "kitajski
> modul"). Podobno se povezujejo stroke tudi pri raziskovanju in razvojnem
> delu.
>
> 4 Izpopolnjevanje po zaposlitvi, tudi diplomi je danes običajna stvar, ne
le
> za papirje in napredovanje. Kar nekaj študentov gre v šole že pred
diplomo,
> nato pa končajo študij, kljub temu, da delajo, imajo možove/žene, otroke.
> Mislim, da bi bilo manjše zlo, če bi študent, namesto da študira manj
> zanimiv "drugi predmet", izbral ob svetovalni pomoči, k predmetom "prvega
> predmeta" še izbirne predmete, ki bi ga veselili. Če bi se odločal
> "strateško" bi kasneje dopolnil študij še z drugim strokovnim naslovom,
tudi
> po potrebah zapolsitve/šole.
> Ne vem, kako se je na FF izteklo preštevanje ur in prevajanje v ECTS
točke,
> a prepričan sem, da bi morali obseg programov in tudi obveznosti krčiti.
> (Npr. ponavljanje opravljenih izpitov na diplomskem izpitu, obseg 2
> diplomskih nalog.)  "Evropa" terja krajšanje dodiplomskega študija, vedno
> več diplomantov naj bi se vpisovalo na podiplomski študij (spec., mag.,
> dr.). Zaradi zahtevnejšega dela bo morda treba povečati izobrazbene
zahteve
> za učitelje (npr. spec.,  mag, ali celo dr., nekateri gimnazijski učitelji
> so ga imeli že pred desetletji.) Ob širitvi podiplomskega študija bo tudi
> več kruha za univ. učitelje, a ne samo za tiste na domačih fakultetah...
>
> O teh predmetih razprave ne bo kmalu konec.
>
> Bogomir Mihevc