[SlovLit] Kronika SDS št. 23, pošilja Zoltan Jan (85 KB)

[Miran Hladnik]

Kronika Slavističnega društva Slovenije
urednik dr. Zoltan Jan
Ljubljana, 22. 12. 2000

http://www.neticom.si/kronika
Letnik 4, št. 23


Ker sta tajnica in blagajničarka Slavističnega društva Slovenije
preveč pridni, so ostali dobri možici, ki nas obiskujejo v teh
prazničnih dneh (Miklavž, Božiček, dedek Mraz), brez darov za
člane SD. Kongresniki in udeleženci novogoriških seminarjev
mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje so že prejeli
potrdila s točkami, pozabljivcem pa je hudiček prinesel
opomine za plačilo članarine. Ostanejo  pa drugačna
pričakovanja. Mnogo nepozabnih doživetij in prazničnih
radosti, ki jih boste  pomagali ustvariti!

14. 11. 2000   Odmevi na Kroniko št. 22:
--  Članica SD, prof. dr. Meta Grosman, je zadnjo številko
Kronike prebrala tako natančno, da je opazila drobno napakico
(in nanjo opozorila): sedež Bralnega društva Slovenije že dolgo
ni več v NUK-u (Turjaška 1), ampak na Zavodu RS za šolstvo
(Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana), kjer domuje
predsednica njegovega upravnega odbora (in članica SD), prof.
Milena Ivšek. Verjamemo, da se bodo naše kolegice in kolegi
pogosto obračali na društvo in z njim sodelovali, saj jim lahko
veliko pomaga pri privzgajanju bralne kulture.
--  Naša redna bralka Jolka Milič se boji, da bi prišlo do
nesporazuma in da bi morda kdo lahko razumel, da se samo
trideset let ukvarja s prevajanjem Kosovela. Več kot trideset let
je namreč minilo od objave prvih prevodov. Pomisel: glede na
njeno energijo in na njeno letošnjo bero samostojnih knjižnih
objav se zdi strah odveč, če neobremenjeno preberemo:
"Prevajalka in urednica novega izbora Kosovelovih pesmi
(objavljena je 201 pesem in z njimi se je ukvarjala več kot
trideset let) je mimogrede postorila marsikaj [...]." (Prim.
Kroniko 25. 8. 2000, št. 21, str. 101.)

14. 11. 2000   Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za
neznane, umrle, odseljene ... in nam vrnila Kroniko št. 22, ki
smo jo skušali poslati Irmi Vrečko in Jožici Dolinar. Iščemo
tudi kolego Igorja Uranjeka iz Prebolda, ki je nakazal
članarino, vendar ni sporočil naslova, tako da ga nimamo na
seznamu članov in mu ne moremo pošiljati društvenih obvestil.
Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove.
Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in
sporočili pravilne naslove prej pogrešanih.
Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega
naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic
in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in
priimki.

14. 10. 2000   Tisk 22. številke Kronike: 160.114,30 SIT,
poštnina: 73.702 SIT. Zaradi uvedbe davka na dodano
vrednost za poštne storitve hoče Pošta Slovenije od nas
dodatnih 144.991,10 SIT.

----------------------------------
NOVE POKLICNE KOLEGICE
Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. septembra do 23.
novembra 2000 diplomirali: Suzana Adžič, Ana Kolenc,
Rebeka Koncilija, Irena Kristan, Tatjana Kuhar, Marjeta
Luživec, Jasmina Pečovnik, Tomaž Peternel, Kristina
Pritekelj, Miha Rubin, Andreja Štefe, Varja Tavčar,
Jonatan Vinkler, Klara Zidanšek in Helena Žabkar.

P. S. Zaradi natančnega preverjanja in vestnega
dopolnjevanja dokumentacije pred vpisom v seznam
diplomantov prihaja do zamud, zato se občasno dogaja, da do
objave niso vpisani vsi diplomanti.

Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno
pot vsem tudi prisrčno vabilo,
da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva
Slovenije, pridružijo.
-----------------------

14. 11. 2000   V letošnji deseti številki revije Sodobnost (str.
1481) je Jolka Milič začinila svoje poročilo o mestu slovenske
književnosti v novi izdaji Garzantijeve Literarne enciklopedije
(Milan 1999) in obelodanila svoj novi kviz: "I piu significativi za
poezijo (poudarjam: najpomembnejša za poezijo) pa je ta
peterica: Kovič, Menart, Zlobec, Pavček in ... uganite, kdo še --
literarni kviz! -- Kdor ugane, dobi štiri MAXI sladolede in enega
JEŽKA (velike sladolede za pesnike iz slovite pesniške štirice,
ježka za zadnjega "signifikativnega pesnika".

14. 11. 2000   Zaključujemo popravljanje seminarskih nalog, ki
so jih kolegi pripravili ob temah koprskega slovenskega
slavističnega kongresa. Prejeli smo petdeset nalog, med
katerimi so nekatere zrele za objavo in dodatno osvetljujejo
obravnavano tematiko, veliko je izvirnih didaktičnih pristopov
in bogatih šolskih izkušenj, še posebej so zanimive ocene novih
učbenikov, ki bi avtorjem prišle prav pri oblikovanju
popravljenih in dopolnjenih ponatisov. Žal smo morali tri
naloge zavrniti, ker so bile preveč na hitro "skup spravljene" in
so vsebovale tudi pravopisne napake; nekaj je podtaknjenih
del, ki so bila očitno že unovčena, šest kolegic kljub pisnim
navodilom, ki so jih prejele v kongresnem gradivu, ni poslalo
vseh za izdajo potrdila potrebnih podatkov; dve sta dvakrat
poslali enaki nalogi (očitno se jima zdi en izvod premalo za
pridobitev točk); nekaj spodrsljajev sem zagrešil tudi sam, a se
hvala bogu ni nobena prizadeta preveč hudovala. Nekateri
mislijo, da želimo pisemske ovojnice z izpisanim naslovom
prejemnika potrdila zato, da imamo manj stroškov, ne vedo pa,
da enega naslova ni težko napisati, če pa prepisuješ na ducate
naslovov, napraviš kar nekaj napak in porabiš veliko časa.
Tiste, ki so poslale premajhne ali prevelike pisemske ovojnice
(najprimernejše so velikosti A5), bodo prejele pač pomečkana
potrdila. Kljub vsemu je bilo letos razmeroma malo
nesporazumov, povsem popoln pa niti elektronski stroj ni. Ko
bo tajnica SD zbrala pogum (potrdila na predpisanih obrazcih
je zelo zoprno izpisovati), bomo razposlali okrog dvesto točk, ki
se upoštevajo pri napredovanju v strokovne nazive, vsi
udeleženci kongresa pa so lahko dobili potrdila za
napredovanje v plačilne razrede. Še nekaj poročil in kakšen
kilogram obrazcev in za kongresom bomo pospravili, če se kdo
iz ustanov za nadzor ne bo domislil še česa. Seveda je do
dotacij še dolga pot, in če ne bi imeli lastnih sredstev, ne bi
bilo mogoče poravnati vseh zajetnih računov.

14. 11. 2000   V včerajšnji Mladini (št. 46, str. 64) prof. Mihael
Bregant ocenjuje knjigo Bohinjske pravljice, ki jo je pri Zvezi
društev slovenskih likovnih umetnikov izdala prof. Marija
Cvetek, dolgoletna knjižničarka na ljubljanski slavistiki. Kot se
za založnika spodobi, je zbirko bohinjskih anekdot, šal in
drugih zgodb bogato ilustriralo osem slikarjev. Prepričani smo,
da bo tako kot njena prva knjiga Naš voča so včas zapodval
(1993) zbudila veliko pozornost. Čeprav je treba ta besedila
slišati v živo, kot smo jih na zborovanju v Bohinjski Bistrici,
upamo, da kolegica pošlje kakšno smešnico za pokušino tudi v
Kroniko.

14. 11. 2000   Po številnih in nenavadnih zapletih sta Janez
Stergar, predsednik glavnega odbora  SVIZ (Sindikat vzgoje,
izobraževanja in znanosti), in dr. Lojze Marinček, minister za
znanost in tehnologijo, v petek, 3. 11. 2000, podpisala
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost. Spremembe, ki nimajo posebej določenih datumov
uveljavitve, bodo začele veljati takoj po objavi v Uradnem listu
RS. Z njimi se raziskovalci in drugi zaposleni v tej dejavnosti
izenačujejo s povišanji plač, ki so jih za zaposlene v vzgoji in
izobraževanju podpisali aprila letos. SVIZ je po zadnjih
povišanjih plač v zdravstvu že pripravil nove zahteve in jih bo v
prihodnjih dneh poslal vladi.

14. 11. 2000    Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je v
Zagrebu 13. in 14. novembra priredila deveto znanstveno
zborovanje o hrvaških narečjih. Na njem so sodelovali tudi trije
sodelavci Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani: Danila Zuljan-Kumar
je nastopila s prispevkom Pomensko-skladenjski premiki v
beneškoslovenskih govorih, dr. Peter Weiss in Karmen
Kenda-Jež pa s prispevkom Skladenjski podatki v (slovenskem)
narečnem slovarju.

15. 11. 2000   Delovi Književni listi (št. 265, str. 31) nadaljujejo
objavljanje izvlečkov iz referatov o slovenski narečni
književnosti, ki so bili predstavljeni na koprskem slovenskem
slavističnem kongresu. Pozornost so pritegnili Júlia Bálint
Čeh, Maja Đukanović, Karmen Kenda-Jež in Martina Piko
Rustia, vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban
Jarnik v Celovcu (ni članica Slavističnega društva Slovenije).

15. 11. 2000   V obsežnem intervjuju je častni član SD, akad.
dr. France Bernik, spregovoril o aktualnih dilemah SAZU in v
odgovor na očitke Svetovnega slovenskega kongresa (oktobrski
posvet o slovenski znanosti na Bledu), da Slovencev iz tujine
med člani SAZU skorajda ni, pojasnil, da jih pač ni nihče
predlagal za člane. Prim. Delo 15. 11. 2000, št. 265, str. 26
(Znanost).

16. 11. 2000   Tradicionalni, ekskuzivni pohod Od Litije do
Čateža. Čeprav dr. Alešu Bjelčeviću ni član Slavističnega
društva Slovenije, povzemamo njegovo poročilo iz Hladnikovega
SlovLita: Lilo je kot iz škafa. Trdo jedro slavistike (blizu 20
osebkov, od tega troje z mariborske PF in petero osebja s  FF)
se je kljub temu odpravilo na pot. Žrtve smo imeli že na
začetku: tri udeleženke (njihovih imen zaradi varstva osebnih
podatkov ne  navajamo) so se tako zatopile v vročo strokovno
debato, da so se odpeljale  mimo Litije in jih je z vlaka nagnal
sprevodnik šele v Zagorju. Na poti je jenjalo deževati, fantje so
zabrenkali na kitaro in  prepevali, vino po zidanicah je bilo
letos boljše kot lani (pa tudi nesramno drago, kot da bi bil
cviček  teran!), obara na Čatežu pa izvrstna. Predstojnik
ljubljanske slavistike Osolnik se je tradicionalne ekskurzije
udeležil s finančnim prispevkom za prigrizek in zapitek na
Čatežu. Hvala mu! Se vidimo spet naslednje  leto.

16. 11. 2000   Na naslovu http://www.ff.uni-lj.si/center-
slo/tecaji/publikacije.html je  seznam učbenikov in
priročnikov za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki
jih je izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na
Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana).

16. 11. 2000   V Novem glasu (št. 42, str. 3, 6) je izšel
celostranski pogovor s prof. Andrejo Duhovnik - Antoni,
svetovalko za italijanske državne šole s slovenskim učnim
jezikom.

16. 11. 2000   V 18. številki revije Svobodna misel (naslednica
TV15, glasila Zveze združenj borcev NOV) je Milenko Strašek
opisal zanimive raziskave in razlage napisa na Jurijevi kapelici
na Svetih gorah, ki sta jih opravila tudi člana SD, dr. Jurij
Rojs in dr. Vlado Nartnik. Naslov uredništva: TV15 --
Svobodna misel, Dvoržakova 12, p. p. 1707, 1000 Ljubljana.

16. 11. 2000   Še preden se je častna članica SD, prof. Božena
Orožen, oddahnila po predavanju Prešeren in štajerski
Slovenci, ki ga je 6. t. m. pripravila v okviru celjske univerze za
tretje življenjsko obdobje, je napisala spremno besedilo za
literarno-glasbeni večer Prešeren in njegovi pesniški slovanski
sodobniki, ki sta ga izvedli Osrednja knjižnica in Glasbena šola
v Celju. In ker je ravno bila pri pisalnem stroju, je natipkala še
seznam "slovenističnih" obletnic v letu 2001, ki bo gotovo
spodbudil katero izmed pokrajinskih SD, da poživi svoje
delovanje.

17. 11. 2000   V petek, 3. novembra 2000, je Koroška dežela v
Beljaku podeljevala avstrijsko koroškim gospodarskim
podjetnikom nagrade in priznanja ARTECO 2000. Za
sponzorstvo v kulturi ga je prejelo tudi dvojezično Gostišče --
penzijon Lausegger iz Podna. Podprlo je etnografske razstave
Kmečko orodje za zimo (1999) in Od zrna do kruha iz črne
kuhinje (2000). Razstavi sta bili uresničeni v sklopu filmskega
projekta z naslovom Dokumentacija stare ljudske kulture v
narečju, ki ga vodi slavistka celovške univerze in  članica SD,
dr. Herta Maurer-Lausegger (http://www.kwfilm.at).

17. 11. 2000   V Murski Soboti se je pričelo dvodnevno, že peto
nacionalno srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko
besede 2000. Revija Otrok in knjiga je popoldne pripravila
simpozij na temo Etika v mladinski književnosti, ob 20. uri pa
so slavnostno podelili nagrado večernica 2000, katere
pokrovitelj je ČZP Večer. Letos jo je prejela pisateljica Polonca
Kovač za knjigo Kaja in njena družina. Pokrajinska in študijska
knjižnica je pripravila tudi priložnostno razstavo vseh 65
mladinskih literarnih del, ki so se letos potegovala za nagrado
večernica. 18. novembra je po srečanju izšel tudi zbornik, v
katerega so pisatelji in drugi udeleženci prispevali še svoje
besedilo na dogovorjeno temo, ki jo določijo na samem
srečanju.

17. 11. 2000   SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti)
je še pred volitvami zavrnil predlagane spremembe Pravilnika o
napredovanju zaposlenih v šolah v nazive, ker ministrstvo ni
upoštevalo nobene naše zahteve po zmanjšanju zahtevnosti
napredovanja. Na sestanku 20. 10. 2000 je dr. Lovro Šturm
sprejel argumente za olajšanje napredovanja v naziv
svetovalec. Za pridobitev tega naziva bo namesto sedanjih 5 let
treba imeti naziv mentor le 4 leta, število točk iz strokovnega
izobraževanja za pridobitev naziva svetovalec se bo znižalo s 7
na 5. Postopek napredovanja v naziv svetovalec bo po
uveljavitvi sprememb poenostavljen in enak kot postopek za
napredovanje v naziv mentor. Spremembe so objavljene v UL
RS 6. 11. 2000, št. 101, stran 10743. Minister je na sestanku
glavnemu tajniku SVIZ zagotovil, da bo po vzorcu šolskega
pravilnika popravil tudi pravilnik o napredovanju zaposlenih v
vrtcih.

17. 11. 2000   V Novi Gorici se je srečno zaključil dvodnevni
seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki ga je
že četrtič pripravilo Slavistično društvo Slovenije. Tokrat na
sončnem Goriškem ni snežilo, je pa obilno deževalo in
zemeljski plaz se je k sreči utrgal v sosednjem Šempetru (ne
tako velik kot pod Mangartom). Resnici na ljubo je treba
povedati, da smo na kolegice malce vplivali, vendar so na
evalvacijske vprašalnike, kjer je možna ocena od 1 do 6,
kolegice in kolegi zapisali, da je bila vsebina odlična (povprečna
ocena 5,43), enako dobra organizacija (povprečna ocena 5,07)
in predavatelji (najbolje sta bila ocenjena prof. Valentina
Kante s povprečno oceno 5,69 in prof. Vlado Pirc s
povprečno oceno 5,32, nihče izpod 5,09).

--------------------
IDEJICA  ALI PRISPEVEK K METODIKI
ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU
(NI ZA ZNANSTVENE NAMENE)
V Pastirčku (št. 3, str. 76), ki ga izdaja za slovenske
osnovnošolske otroke Mohorjeva družba v Gorici (nekateri
udeleženci novogoriškega seminarja so jo obiskali med
dopolnilnim programom in dobili v dar več knjig), najdemo
tudi tale vzorček "napak in spak", ki jih ustvarjajo mali
nadobudneži v italijanskih osnovnih šolah s slovenskim
učnim jezikom:
"Ko je jesen pride autunno1. Folje2 na drevesih ratajo3
rumene in ruse3. Pole3 padejo dol iz ramotov4. Giornate2 se
vsak dan škurtirajo5. Lastovke in rondini1 žvolirajo5 proč
preden se kongelirajo5. Kmetje vendemirajo3 grozdje in ga
fino štrukirajo5, da bo ratalo3 vino. Na koncu roštirajo5 še
kaštanje3 in brindirajo5 z rebulico."
------------------
1. Italijanska beseda z enakim pomenom kot ga ima
uporabljena slovenska.
2. Italijanska beseda: folje -- listje.
3. Narečno.
4. It. beseda sklanjana po slovensko (ramo -- veja).
5. It. popačenke, oblikoslovno in fonetično prilagojene
slovenščini (škurtirajo -- iz it. scuro = temno, mračno, mrak,
iz tega je po slovenskem vzorcu napravljen glagol; žvolirajo --
it. volare = leteti, dodana predpona v narečni fonetiki, torej
zleteti; kongelirajo -- it. congelare = zmrzniti; štrukirajo -- it.
strozzare = daviti, mečkati, odirati; roštirajo -- it. rostire =
peči, cvreti; brindirajo --  it. brindare = napiti, nazdraviti.
----------------------

18. 11. 2000   V nedavnem pogovoru z rektorjem ljubljanske
univerze prof. dr. Jožetom Mencin-gerjem je Jasna Kontler -
Salamon načela eno najbolj bolečih točk našega
visokošolskega sistema -- sistemsko in siceršnjo neurejenost
izrednega študija. Na ljubljanski univerzi študira izredno vsak
četrti študent, na mariborski vsak tretji, predavajo pa
večinoma utrujeni predavatelji, ki so že opravili redna
predavanja, v prepolnih predavalnicah, ki večinoma niso niti
ustrezno opremljene. Pred tem problemom si zatiskamo oči vsi:
fakultete, ker na ta način pridobivajo znatna finančna
sredstva, predavatelji, ker si tako večajo osebne dohodke,
študenti, ki so si na ta način zagotovili visokošolski študij, in
država, ker tako lahko prikazuje statistično prijaznejše
rezultate, hkrati pa ima manj stroškov. Pri tem najbolj bode v
oči vztrajno padanje kakovosti znanja (izrednih) študentov, kar
pa je najlaže pripisati njim samim. Problematiko tega
dobičkonosnega podjetja z napako na svoj način osvetljuje
zaplet z mag. Iztokom Ostanom s Fakultete za pomorstvo in
promet v Portorožu. Prim. Šolski razgledi 18. 11. 2000, št. 18,
str. 2.

18. 11. 2000   O letnem delovnem zasedanju Mednarodne
komisije za sestavo Slovanskega lingvistične-ga atlasa, ki je
potekalo od 6. do 10. novembra v Strunjanu, nam je prijazno
poslala poročilo dr. Vera Smole. Med 25 uglednimi tujimi
jezikoslovci, ki so se ga udeležili, so bili predstavniki
nacionalnih komisij za vse slovanske jezike razen bolgarskega
(ti so leta 1982 izstopili zaradi političnih razlogov). V Sloveniji
je bilo to zasedanje prvič leta 1977 v Portorožu v organizaciji
SAZU, letošnje pa je organiziral Inštitut za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovensko nacionalno komisijo
OLA (kratica OLA izhaja iz ruskega naslova atlasa
Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas) trenutno sestavljata dr.
Vera Smole (letošnja predsednica organizacijskega odbora) in
Karmen Kenda-Jež, več kot tri desetletja pa jo je vodil akad.
prof. dr. Tine Logar, ki se je srečanja udeležil kot častni gost.
Zasedanja so se udeležili tudi člani dialektološke sekcije: dr.
Vladimir Nartnik, dr. Jožica Škofic, dr. Peter Weiss in
Tjaša Jakop; udeležence pa sta prišla pozdravit dr. Oto
Luthar, direktor ZRC SAZU, in dr. Varja Cvetko Orešnik,
predstojnica inštituta. V okviru zasedanja so v četrtek priredili
še srečanje slovenskih dialektologov s slovanskimi; udeležili so
se ga dr. Zinka Zorko, dr. Mihaela Koletnik, dr. Bernard
Rajh in mag. Melita Zemljak iz Maribora, dr. Rada Cossutta
iz Trsta ter mag. Francka Benedik (pred upokojitvijo članica
delovne skupine OLA). Slovenske elektronske besedilne zbirke
je udeležencem predstavil dr. Primož Jakopin, ki je nato
udeležence tudi slikal (pri delu in na ekskurziji) -- izbor teh slik
najdete na spletnem naslovu: http://fflj.ff.uni-lj.si/~jakopin/slike.
Letošnje zasedanje je bilo uspešno z več
vidikov: udeležili so se ga predstavniki vseh sodelujočih
nacionalnih komisij (razen ukrajinskega, s katerim pa so
intenzivno komunicirali po elektronski pošti in bo celo
organizator naslednjega zasedanja); tik pred zasedanjem sta
izšla kar dva že dolgo pričakovana leksična zvezka; sprejeta je
bila odločitev, da se bo zaradi nesodelovanja bolgarske
nacionalne komisije kar največ gradiva za bolgarska narečja
izpisalo iz obstoječe literature; ustanovljena je bila
računalniška podkomisija, ki naj bi organizirala poenotenje
programov za fonetični zapis gradiva in uvedla računalniško
kartografiranje od samega začetka (ne šele v tiskarni) ter
postavila internetno stran OLA; določene so bile teme in
redaktorji naslednjih zvezkov OLA; prišlo je vsaj do zbližanja,
če še ne do pravega sodelovanja med hrvaško in srbsko
nacionalno komisijo, ki sta tik pred vojno dobili v redakcijo
vsaka svoj del istega fonetičnega zvezka, zato je njuno
sodelovanje nujno; počasi se ustvarjajo ponovni zametki
nekdaj zelo uspešne južnoslovanske komisije, pri tem pa
najlažje posredujeta makedonska in slovenska nacionalna
komisija. Poleg teh načelnih vprašanj je bilo rešenih še mnogo
drobnih strokovnih in tehničnih problemov, vseh se niti ne da
našteti. V obliki zvezkov so doslej izšli štirje iz glasoslovno-
oblikoslovne serije, ki prikazujejo današnje reflekse (odraze,
kontinuante) praslovanskih samoglasnikov jat, nosnikov en in
on ter zveze polglasnikov z r in l med dvema soglasnikoma, ter
trije zvezki atlasa iz leksično-besedotvorne serije -- v prvem so
poimenovanja za divje živali, v drugem za domače živali, v
tretjem pa za rastlinstvo v slovanskih narečjih.

20. 11. 2000   Na Plitviških jezerih je častni član SD, akad.
Ciril Zlobec, dopolnil svojo zbirko dvajsetih nagrad. Na
mednarodnem festivalu S poezijo v novo tisočletje, ki je potekal
v različnih hrvaških mestih od 16. do 19. t. m., so našemu
dopisnemu članu HAZU podelili zlato odličje. Prim. Delo 20. 11.
2000, št. 269, str. 24.

20. 11. 2000   Državni svet RS je podprl nekaj let staro pobudo,
da se ob desetletnici naše države, tisočletnici Brižinskih
spomenikov, 450. obletnici izida prve slovenske knjige in 200.
obletnici Prešernovega rojstva ter prehodu v novo tisočletje
postavi pomnik slovenstvu  Rastoča knjiga. Takoj so se pojavili
glasovi, da bi bilo bolje kot kakšen kip dokončati NUK, CTK ali
izdati zbrana dela slovenskih protestantskih piscev. Morda pa
bo novoustanovljeno društvo uspelo uresničiti vse to in še kaj
za povrh. Poročilo o petkovi predstavitvi zamisli v televizijski
oddaji TVS 1 je objavila Bogi Pretnar v Delu 12. 12. 2000, št.
288, str. 25.

22. 11. 2000   V Cankarjevem domu v Ljubljani so pripravili
stripovsko delavnico, ki bi prav prišla tudi šolnikom pri
obravnavi metodične enote o stripih v poklicnih šolah.

22. 11. 2000   V ljubljanskem slavističnem društvu so gostili
dramskega igralca Jurija Součka, ki jim je predstavil svojo
zanimivo priredbo in izvedbo Cankarjevega Kurenta. Vsem, ki
se vabilu niso odzvali, je gotovo žal, ko poslušajo komentarje o
zanimivem večeru.

22. 11. 2000   Sedaj, ko so pridelki v kašči in vino v kleti, je
Slovensko etnografsko društvo podelilo svoje najvišje
priznanje, letošnjo Murkovo nagrado, naši članici dr. Mariji
Stanonik, ki vsako leto aktivno sodeluje tudi na kongresih SD,
ima pa skorajda že tolikšno bibliografijo kot dobri stari Murko
(nekateri pravijo, da je to v svetu najbolj znani slavist, bolj kot
Miklošič in Toporišič). V Delovi prilogi Ona (5. 12. 2000, št. 46,
str. 17--19) je izšel obsežen članek o njenem delu. Iskreno se
veselimo priznanja, ki ga je prejela za svoje vsestransko delo.
Prim. Delo 22. 11. 2000, št. 271, str. 24; Primorski dnevnik 22.
11. 2000, št. 271, str. 10 itd.

22. 11. 2000   Nekatere izjave nekaterih najvplivnejših
slovenskih pravnikov o "zakonski zaščiti slovenskega jezika".
Podali so jih na okrogli mizi, ki jo je danes organiziral IUS-
INFO v sejni dvorani  ljubljanske Borze. Tone Jerovšek  je
postregel s podatkom, da vsak dan "izumreta" dve slovenski
besedi. Zato je po njegovem mnenju treba storiti vse za zaščito
našega jezika. Tudi Barbara Brezigar je za zaščito, bodisi v
krovnem zakonu bodisi v področnih. Prepustiti zadevo kulturni
zavesti ljudi se ji zdi premalo. France Bučar nasprotno meni,
da lahko z zakonom rešimo le manjši del problema. Pomisel:
Zdi se, da nihče ni prebral zakonskega predloga, ki je v
parlamentarnem postopku.

22. 11. 2000   Na polemični članek dr. Petra Glaviča zoper
pravopisno normo pisanja merskih enot in veličin se je poleg
strokovnjaka za nuklearno medicino, dr. Janeza Šuštaršiča,
odzvala tudi članica SD, prof. Marta Kocjan - Barle. Pokazala
je, da pri obtožbah stališč Tehniške komisije Sekcije za
terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana
Ramovša gre bolj kot za nenavadne spomenike znanstvenikom
za jezikovne zakonitosti. Ker poznamo oba protagonista, se
nam dozdeva, da bomo o teh pravopisnih oreščkih še kaj brali.
Prim. Delo 8. 11. 2000, št. 266, str. 31; 22. 11. 2000, št. 271,
str. 31 (Priloga Znanost).

---------------------
IDEJICA  ALI PRISPEVEK K METODIKI
ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU
(NI ZA ZNANSTVENE NAMENE)
* * *
Mednarodna raziskava, ki je zajela 38 držav z vsega sveta, je
pokazala, da so učenci slovenskih osnovnih šol po številu ur
pouka in trajanju domačega dela med vsemi najmanj
obremenjeni. (To si velja zapomniti za tedaj, ko bomo spet
poslušali o storilnostni naravnanosti naše osemletke.)
* * *
Odnos naših učencev do znanja: 91 odstotkov jih meni, da je
pomembno biti dober matematik (mednarodno povprečje: 96
odstotkov); 92 odstotkov jih meni, da je pomembno imeti
dobro znanje materinščine (mednarodno povprečje 96
odstotkov; smo na 6. mestu od spodaj navzgor); 97 odstotkov
jih meni, da je pomembna zabava  (mednarodno povprečje 92
odstotkov; 13. mesto od zgoraj navzdol).
* * *
Andreja Žibret: Raziskava o znanju matematike in
naravoslovja: Po obremenjenosti šolarjev smo med zadnjimi,
Delo, 8. 12. 2000, št. 285, str. 3; podobno Breda Senčar v
Šolski razgledi 16. 12. 2000, št. 20, str. 3. Polemični odziv v
Pismih bralcev, Delo, 11. 12. 2000, št. 287, str. 5
(interpretacijo rezultatov naj podajo učitelji, ne pa filozofi,
čeprav so na plačilnem seznamu pedagoškega inštituta).
------------------------

22. 11. 2000   Tiskarski stroji premlevajo knjigo dr. Irene
Novak - Popov o Kajetanu Koviču, ki izide v zbirki
Interpretacije pri Novi reviji. Prim. Delo 22. 11. 2000, št. 271,
str. 30 (Književni listi).

22. 11. 2000   V zbirki Gledališke monografije Slovenskega
gledališkega muzeja je izšla knjiga častnega člana SD, akad.
prof. Dušana Moravca, o dramskem igralcu Hinku Nučiču.
Pred tem sta poleg številnih knjižnih objav o slovenskem
gledališču izšli njegovi monografiji o Ignaciju Borštniku (1985)
in Antonu Jerovšku (1993). Prim. Delo 23. 11. 2000, št. 272,
str. 5.

22. 11. 2000   Pozabljenemu povzetku svojega referata, ki ga je
pripravila za 11. zbornik Slavističnega društva Slovenije
(koprski kongres), je dr. Silvija Borovnik dodala še vest: 29.
oktobra je na 22. srečanju pesnikov in pisateljev drugih narodov
in narodnosti, ki živijo v Sloveniji, v Slovenj Gradcu predavala o
tujejezičnosti v nacionalni literaturi. Na simpoziju o Miri Mihelič
pa je podala referat Tri ženske v prozi Mire Mihelič. (Tudi drugi
referenti niso bili poimensko navedeni, prim. Kroniko 8. 11.
2000, št. 22.)

23. 11. 2000   Hrvaški generalni konzul v Trstu je počastil
jubilej Marka Marulića in ob tej priložnosti izročil mednarodno
nagrado Davidas članici SD, dr. Fedori Ferlugi Petronio, za
njeno knjigo Fonti greco latine nel teatro di Junije Palmotić
(Reka 1999). Čez nekaj dni, 27. t. m., je v tržaškem Društvu
slovenskih izobražencev predstavila svojo novo knjigo Il mondo
cosmico di Nikola Šop (Kozmični svet Nikole Šopa). Redni
profesorici na videmski univerzi iskrene čestitke! Prim.
Primorski dnevnik 23. 11. 2000, št. 272, str. 11; 25. 11. 2000,
št. 274, str. 10; 29. 11. 2000, št. 277, str. 7.

23. 11. 2000    Slavistično društvo Maribor je gostilo dr. Petra
Weissa, ki je spregovoril o aktualnih pravopisnih vprašanjih,
strnjenih v naslov Ni miru za pravila Slovenskega pravopisa. Po
enournem predavanju so vprašanja kar deževala. Zaradi
časovne stiske na vsa ni bilo mogoče odgovoriti, zato bo nanje
odgovarjal kar po elektronski pošti
(Peter.Weiss na guest.arnes.si). Predavanju je sledil občni zbor,
na katerem je bilo  ugotovljeno, da društvo dobro in uspešno
deluje, in tako je bilo dosedanje vodstvo ponovno potrjeno.

23. 11. 2000   Založba Modrijan nas obvešča, da so izdali
monografijo dr. Jožeta Kastelica o Prešernovih srečanjih z
antiko Umreti ni mogla stara Sibila. Avtor -- arheolog, klasični
filolog, antični zgodovinar, umetnostni in literarni kritik,
pesnik, esejist, urednik, prevajalec in učitelj -- predstavlja
Prešernova srečevanja z grško in rimsko antiko ter ugotavlja
odseve teh spoznanj v njegovem delu:  "S Prešernom je v
romantiki vstala v slovenski poeziji nova, drugačna antika in z
njo drugačna in svetovni literaturi enakovredna poezija -- kakor
[...] vstane ves od novih svetlob ožarjeni Feniks." Knjiga, ki jo je
avtor obogatil s pretanjenim izborom slikovnega gradiva, je
razdeljena v pet poglavij, v katerih so najprej podrobno
predstavljena Prešernova srečevanja z antiko v šolah, ki jih je
obiskoval, nato pa pregledno opisani pesnikovi stiki z antiko v
posameznih skupinah njegovih pesmi. Na koncu so dodana
pojasnila, krajšave, literatura, viri ilustracij, seznam slik in
indeks (imensko kazalo ter kazalo citatov pesniških in
literarnih del). Dodatna pojasnila in naročila: Založba Modrijan,
Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel. 01 426 24 90.

24. 11. 2000   Prvo številko revije Slovenščina v šoli v letošnjem
šolskem letu je uredila nova odgovorna urednica, prof. Sonja
Starc, ki se je pred kratkim preselila z Državnega izpitnega
centra na Zavod RS za šolstvo in zamenjala ustanovitelja in
dosedanjega urednika, častnega člana SD, prof. Silva
Faturja. S to številko vpeljujejo novo rubriko, in sicer anketo,
s katero želijo izvedeti naša mnenja in mnenja učencev o
različnih metodičnih prijemih pri pouku slovenščine. Predvsem
učencem je namenjen razpis za najboljšo fotografijo z izvirnim
naslovom ali podnaslovom, komentarjem, toda ta naj bo
slovenski pregovor, reklo ali rečenica, verz, citat iz leposlovja,
lahko tudi (ne)spodbudne besede učitelja slovenščine ... V
tokratni številki Metka Kordigel piše o literarnoestetsko
spodbudnem okolju in o dvotirnem modelu književne vzgoje v
devetletki. Lilijana Rijavec in Anita Štrancar sta prikazali
svojo izkušnjo z obravnavo pesmi Vrata Daneta Zajca. Tanja
Jelenko prikaže svoj način obravnave frazeologije ob prevodu
viteškega romana Tristan in Izolda. Alenka Šet poda
obravnavo Trubarjeve pesmi, ki je vključena v učbenik Janka
Kosa Svet književnosti 1. Breda Tekavec prikaže rezultate
ankete o besedilih za domače branje in predloge za oblike
ocenjevanja znanja iz književnosti na zaključnem izpitu v
triletnih poklicnih šolah. Katja Lasbaher razmišlja o govornih
nastopih in referatih pri urah SJK v 4-letnih strokovnih in
tehniških šolah. Članek Jelke Lamut in Vide Vidovič
predstavlja naloge za zaključni izpit iz slovenščine v srednji
poklicni šoli -- dualni sistem. Neva Brce in Miranda Novak
obravnavata projekt uvajanja otrok v 1. razred devetletne OŠ,
ki ga je v šolskem letu 1999/2000 izvajala OŠ Srečka Kosovela
v Sežani. Ker se  iz leta v leto srečuje s podobnimi težavami pri
popravah, je Valerija Lebar k temu pristopila tako, da otroci
aktivno sodelujejo pri popravljanju in nastajanju seznama t. i.
nagajivk. Alenka Žbogar ocenjuje delovni zvezek in priročnik
za pouk književnosti v 3. letniku gimnazij in drugih srednjih
šol Stezice do besedne umetnosti 3 (Založba Rokus) avtorice
Vladimire Korošec. Miha Mohor analizira vzorce razvijanja
literarnega in novinarskega mentorstva šolskim glasilom. Vlado
Pirc utemeljuje naslov letošnjega tekmovanja v znanju
materinščine za Cankarjevo priznanje Odločitev za jezik. Majda
Potrata, predsednica RPK za SJK in novoizvoljena poslanka v
Državnem zboru, pojasnjuje zahteve, ki jih maturitetna
komisija postavlja ob letošnjem šolskem eseju in temah za
ustni izpit iz književnosti in jezika na maturi 2001. Tudi nova
urednica vabi učitelje k sodelovanju. Pričakujejo prispevke o
izkušnjah, sporočila o pobudah za obravnavo tem, o katerih
obstaja želja, da se izve kaj več, pričakujejo tudi kritična
opozorila o reviji, strokovne odzive na objavljene prispevke ...
Naročila na revijo Slovenščina v šoli: Založba ZŠ, Zavod RS za
šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 01 300
51 13, faks 01 300 51 13. Celoletna naročnina: 5400 SIT, za
pravne osebe 9200 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije
imajo pri naročnini 20-odstotni popust.
23. 11. 2000   Vlada RS je na današnji seji imenovala za
predstojnika Urada RS za slovenski jezik dr. Janeza Dularja.
Iskreno mu čestitamo in držimo pesti, da njegov odstop, ki ga
je dolžan ponuditi novi vladi, zaradi politične kombinatorike ne
bo sprejet.

24. 11. 2000   Zaključena je tudi druga izvedba dvodnevnega
seminarja mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki ga
je četrtič pripravilo Slavistično društvo Slovenije v Novi Gorici.
Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof. Vlado
Pirc, je tako blestel, da ga je vse občudovalo, delavnice, ki sta
jih vodila s prof. Lidijo Koceli, pa so potekale sproščeno in
ustvarjalno. Ko sem se vrnil domov, mi je poštar že prinesel
prvo seminarsko nalogo, ki je nastala po prvi izvedbi. Večerni
deževni sprehodi po Gorici so našli odmev tudi v tedniku Novi
glas 30. 11. 2000, št. 44, str. 6. Na evalvacijskih vprašalnikih,
kjer je možna ocena od 1 do 6, so kolegice in kolegi menili, da
je bila vsebina odlična (povprečna ocena 5,89), enako dobra
organizacija (povprečna ocena 5,44) in predavatelji (prof.
Vlado Pirc je dobil povprečno oceno 5,87, delavnice 5,89).

24. 11. 2000   Posvetovanje ob 450. obletnici izida Trubarjevega
Catechisma in Abecedaria sta organizirala Slovensko
protestantsko društvo Primož Trubar in
Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Na simpoziju bodo na
Trubarja in protestantizem vsak s svojega strokovnega kota
pogledali Geza Filo, Vekoslav Grmič, Stanko Jambrek, Marko
Kerševan, Franc Kuzmič , Mihael Kuzmič, Jože Pirjevec, Janez
Rotar, Božidar Debenjak, France Novak in Majda Merše.

24. 11. 2000   V Uradnem listu RS, št. 105-4385/2000, je
objavljen Pravilnik o programu posebnega  strokovnega izpita
za izvajanje geodetskih storitev in o načinu ugotavljanja znanja
slovenskega jezika, ki v 32. členu določa, kako se ugotavlja
znanje slovenskega jezika, ki je pogoj za opravljanje geodetskih
storitev.

24. 11. 2000    V Delovih pismih bralcev (št. 273, str. 9) Boštjan
Metličar, absolvent slavistike v Mariboru, prijazno opozarja,
da ima četrta izdaja Slovenske slovnice dr. Jožeta Toporišiča
tudi tiskarske napake, ki študente motijo ali celo zapeljujejo
pri guljenju svežega znanja.

24. 11. 2000   Na tiskovni konferenci Zavoda RS za šolstvo je
nova direktorica, prof. Metka Zevnik, predstavila
organizacijske novosti v ustanovi in tridelno raziskavo Vpliv
mature na pouk. Dr. Barica Marentič je preverjala trajnost
znanja, ki naj bi ga pridobili študentje, ki so pred dvema
letoma maturirali. Le vsak peti je vedel kar koli povedati o
razsvetljenstvu na Slovenskem (pač ni bilo v maturitetnem
sklopu)! Prim. Šolski razgledi 2. 12. 2000, št. 19, str. 3.

26. 11. 2000   Predsednica SD Maribor, dr. Irena Stramljič
Breznik, poroča, da je njihovo društvo skupno z Založbo
Obzorja, ki letos praznuje pol stoletja obstoja, povabilo
častnega člana SD, akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča, da je
v do zadnjega kotička polnem Amfiteatru Pedagoške fakultete
predstavil novo izdajo Slovenske slovnice. Predstavitev je
zbudila tudi veliko medijsko pozornost. Moderatorki prireditve
sta bili dr. Irena Stramljič Breznik kot predsednica društva
in prof. Alenka Valh Lopert kot urednica. Med pogovorom z
Melito Forstnerič Hajnšek (objava v Večeru 28. 10. 2000, str.
36-37) je akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča povedal vrsto
zanimivih podatkov o svoji poklicni poti in strokovni rasti.

26. 11. 2000   Kolegica Nada Fajdiga, nam je poslala
programsko knjižico zaključnih prireditev v prizadevanjih
tamkajšnjih osnovnih šol, da se ob 200. obletnici Prešernovega
rojstva poveča zanimanje pohodnikov za Šmarno goro. Svoj
izvod lahko naročite na Osnovni šoli Vodice, Ob šoli 2, 1217
Vodice, tel. 01 832 41 95, faks 01 832 42 66.

26. 11. 2000   Osemdesetletnico dr. Stanka Janežiča so v
Mariboru počastili z razstavo v preddverju teološke knjižnice,
ki jo je pripravila Fanika Krajnc Vrečko, na literarnem večeru
6. t. m. pa sta ga predstavila dr. Denis Poniž in prof. Janko
Čar. Prim. Družina 26. 11. 2000, št. 48, str. 11.

27. 11. 2000   Danes je najsrečnejši človek naša kolegica, mag.
Alenka Gložančev, ker ima v rokah še svežo, po tiskarski
barvi dehtečo knjigo Imena podjetij kot jezikovnokulturno
vprašanje, ki je te dni izšla pri Založbi Rokus kot 3. zvezek
zbirke Slavistična knjižnica. Dodatna pojasnila in naročila:
Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2A, 1260 Ljubljana
Polje, brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com.

28. 11. 2000   Slovenščina je eden tako imenovanih deficitarnih
jezikov v Evropski uniji, za katere primanjkuje prevajalcev,
ugotavlja Danuša Škapin v 23. številki Evrobiltena (str. 23) in
opisuje, kako pridne so kolegice na Centru za slovenščino kot
drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg še
nekaterih ustanov so organizirale vrsto tečajev za prevajalce
Evropske unije.

28. 11. 2000   Vedno znova pozabim, kakšno hudičevo delo je
izpisovanje opominov in položnic. Cela hiša je zaštrenana, pa
še ne bo konca te more. Upajmo, da bodo položnice dosegle
svoj namen in da jih bomo lahko plačali in poravnali stroške za
poštnino, papir, toner, pisemske ovojnice ...

29. 11. 2000   Slavica Kresnik (tel. 03 543 32 05, faks 03 541
91 64, e-naslov: slavica.kresnik na ce-sejem.si) obvešča, da se
zavzeto pripravljajo na spomladanski sejem Vse za otroke v
Celju. Želijo, da bi sejem, ki bo potekal od 10. do 13. aprila
2001, prerasel v festival vzgoje in izobraževanja, zato vabijo
vse, ki bi se želeli predstaviti, da se oglasijo organizatorici.

29. 11. 2000   Predsednica Slavističnega društva Kranj, prof.
Ana Jesenovec, poroča, da so danes gostili Matjaža Pikala in
njegov spremljevalni ansambel, ki ga poleg njega sestavljajo še
nekateri člani znane ljubljansko-škofjeloške rodbine Hawlina.
Tako so tekmovalci II. stopnje imeli priložnost, da so se "v živo"
srečali s "predpisanim" pisateljem za Cankarjevo tekmovanje,
drugi pa so lahko spoznali enega izmed ustvarjalcev
nastajajoče sodobne slovenske literature. A, glej ga zlomka,
obiskovalcev tega večera je bilo točno 15 (!!); nekateri(e)
učitelji(ce) iz osnovnih šol so izjavili(e), da Pikalo zanje ni
zanimiv, ker ga ni v učnem načrtu. Matjaž Pikalo je ob glasbeni
spremljavi predstavil svojo poezijo, nato pa je kot pravi igralec
interpretiral del svojega romana Modri e. Sledil je intervju s
pisateljem Pikalom, ki ga je vodil dijak Gimnazije Kranj Miha
Zor. Tako so tisti dijaki, ki se pripravljajo na Cankarjevo
tekmovanje, doživeli zanimivo predstavitev te literarne
umetnine in tudi vsi drugi smo nepopisno uživali in se
zabavali. Prireditev smo izpeljali v prostorih Gimnazije Kranj in
pohvaliti je treba ravnatelja Francija Rozmana, ker je našemu
društvu res naklonjen.
Pripravljamo januarsko srečanje s člani Alpinističnega kluba
Kranj, ki so zelo dobro poznali Nejca Zaplotnika in so
pripravljeni pripovedovati o njem in prikazati diapozitive s
kratke, a bogate Zaplotnikove alpinistične poti. Upamo, da bo
takrat več obiskovalcev!

29. 11. 2000   V Delovih Književnih listih (št. 277, str. 29) je
izšlo prijazno poročilo Igorja Bratoža o Slavistični knjižnici, v
kateri je Založba Rokus ravnokar izdala delo Alenke
Gložančev Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje.

29. 11. 2000   Lektorsko društvo Slovenije je v prostorih Društva
slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo predavanje dr.
Toma Korošca Ki stavki kot restriktivni in nerestriktivni stavčni
prilastki.
29. 11. 2000   Na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in
prevajalce tržaške univerze so pod vodstvom častne članice SD,
dr. Marije Pirjevec Paternu, pripravili srečanje o vprašanjih
Rezije. Sodelovali so tudi Roberto Dapit, Luigia Negro,
predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum, in Silvana
Paletti, pesnica, ki ima ključno vlogo pri širjenju rezijanskega
govora in kulture. Prim. Primorski dnevnik 2. 12. 2000, št.
278, str. 8.

29. 11. 2000   Članica SD, dr. Martina Ožbot, nam je poslala
posebni odtis svojega prispevka Slovenska literatura v
italijanskih prevodih, ki je izšel v angleškem zborniku
Translation into Non-Mother Tongues in Professional Practice
and Training (Prevajanje v nematerne jezike v profesionalni
praksi in prizadevanjih). Sourednica zbornika je tudi članica
SD, dr. Meta Grosman, izdala pa ga je založba Stauffenburg v
Tübingenu.

29. 11. 2000   Opozorimo naj le na dve izmed številnih
prireditev, ki so potekale v okviru 16. slovenskega knjižnega
sejma v Cankarjevem domu. Dopoldne je dr. Jože Toporišič
predstavil četrto izdajo svoje Slovenske slovnice, ki so jo izdala
mariborska Založba Obzorja (zvečer je pogovoru namenila
pozornost tudi televizija, prim. tudi Delo 30. 11. 2000, št. 278,
str. 7; Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 12, itd.).
Popoldne je bila tudi okrogla miza Naš Prešeren -- nekoč in
danes, ki jo je vodila urednica pri Izobraževalnem založništvu
DZS, prof. Majda Degan-Kapus, udeležili pa so se je dr.
Boris Paternu, dr. Janko Kos, dr. Gregor Kocijan, dr. Boža
Krakar - Vogel, Nada Barbarič in Tine Logar.

-----------------------
MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA
Med bežnim srečanjem na knjižnem sejmu v ljubljanskem
Cankarjevem domu nam je častni član SD, akad. dr. Jože
Toporišič, povedal, da so na nekem brucovanju Zeleno
carstvo postavili tudi naslednje vprašanje: "Zakaj Topijeva
slovnica tako smrdi?" Zelenjad seveda ni imela pojma o
pravilnem odgovoru: "Zato, ker je nastala poleg stranišča."
(Profesor je imel vrsto let svoj kabinet oziroma fonetični
laboratorij tik ob toaletnih prostorih v pritličju filofaksa in si
je šele čez desetletja izboril svoj prostor v višjih nadstropjih,
a da bi prišel v drugo, slavistiki posvečeno nadstropje, je bil
sen onkraj sanj. Kdor je hotel vstopiti v Toporišičev posvečeni
kabinet poleg intimnih prostorov, ni smel nič packati, stopiti
je moral na posebne krpe in drsati po vzorno zglancanem
parketu, ki ga v tistih časih še niso lakirali.)
-------------------------

30. 11. 2000   O študiju slovenščine na moskovski univerzi je
napisal zanimiv članek Branko Soban. Ker lahko sprejmejo
nove študente šele tedaj, ko stari končajo študij, imajo sedaj
vpisano sedmo generacijo, ki jo bo letos vodila nova lektorica
(ni članica SD), diplomiralo pa je že okrog 60 slušateljev. Prim.
Delo 30. 11. 2000, št. 278, str. 7.

30. 11. 2000   Z novo vlado smo dobili tudi novo ministrico za
šolstvo in šport, dr. Lucijo Čok, ki ji obljubljajo, da bo v
kratkem dobila še vse radosti in težave ministrstva za znanost,
a brez tehnologije, ki se seli v gospodarstvo (kjer je več
denarja). Nova ministrica je sredozemskega izvora: v Kopru je
vrsto let delala na Zavodu za šolstvo, vodila Pedagoško
fakulteto, se borila za primorsko univerzo in vodila
Znanstveno- raziskovalni center. Njegovo publicistično
dejavnost je predstavila kolegica Vesna Gomezel Mikolič na
koprskem kongresu, na katerem nas je pozdravila tudi sedanja
ministrica. Tako iskreno, kot je ona nam zaželela veliko
uspehov pri našem delu na kongresu, ji tudi mi želimo veliko
sreče pri reševanju naših težav.

30. 11. 2000   Slovenska akademija znanosti in umetnosti in
Znanstvenoraziskovalni center SAZU sta organizirala
dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren -- kultura --
Evropa, na katerem je z referati, razmišljanji in diskusijami
sodelovalo več kot dvajset znanstvenikov iz Slovenije in tujine.
Dr. France Bernik, je med drugim dejal, da so želeli definirati
in redefinirati Prešernov odnos do srednjeveške, renesančne ali
romantične književnosti. In niso zanemarili niti standardnih
tem prešernoslovja, kot so Prešernova  erotika, prevajanje
njegovih del ali notranja in zunanja oblika pesmi, svet in
nekakšen ekvivalent njegovi čustveni ambivalenci: up in strah.
Kot se za družbo nesmrtnih spodobi, so bili vabljeni le izbranci,
tako da vabila ni prejel niti Oddelek za slovanske jezike in
književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tudi vsi
akademiki ne, zato vest povzemamo po članku Uroša Smaska,
dopisnika Večera.

1. 12. 2000   Državni svet Republike Slovenije, ki v zakonodajni
veji oblasti edini predstavlja interese zaposlenih na različnih
družbenih področjih, je izdal knjigo Svetniške pisarne, v kateri
so opisane pristojnosti. Naš predstavnik interesov na področju
vzgoje in izobraževanja, dr. Zoltan Jan, je podal svoje poglede
na poslanstvo državnega sveta. Knjiga je brezplačno na
razpolago pri strokovni službi Državnega sveta, Šubičeva 4,
Ljubljana (domače strani: http://www.sigov.si/dsvet/).

2. 12. 2000   Hitimo, da ne bi zamudili roka, in zaključujemo
urejanje prvega dela dokumentacije o novogoriških seminarjih.
Za vsakega je treba zbrati 0,38 kg papirjev. Potem sledi še
pregledovanje nalog, zoprno pisanje potrdil na posebnih
obrazcih in drugi del dokumentacije, za kar nam bodo nekoč
nakazali dotacijo v višini 176.368,03 SIT, nekoč, ko bodo imeli
denar. Bodo pa članice in člani SD lažje napredovali v nazive.

3. 12. 2000   Ko smo utrujeni in nas nadrejeni izkoriščajo za
pisanje slavnostnih nagovorov, nam utegne priti prav kakšen
navdih (ali zajetna knjiga, da jim jo vržemo v glavo). Založba
Oziris (Savska 10, 4248 Lesce, tel. 04 531 88 48, faks 530 20
40) ponuja drugo izdajo knjige Govori za vse priložnosti, ki
vsebuje kratek pregled govorništva, praktične napotke in 130
govorov na 496 papirnatih straneh ter na CD, da ne bo treba
prepisovati predloge.

3. 12. 2000   Med dnevom odprtih vrat so v ljubljanski knjigarni
Konzorcij predstavili odlomke iz knjig založnika in člana SD,
prof. Janeza Mušiča, o Prešernovem zasebnem življenju.

3. 12. 2000   Prešerniana na razstavi Pévec ne bogat al sloveč v
Narodnem muzeju Slovenije (razstava je na ogled od 3.
decembra do 8. februarja 2001). Prešerniana ima v Narodnem
muzeju Slovenije dolgo zgodovino. Hranijo časopise, kot sta
Illyrisches Blatt, Novice, ki so že za pesnikovega življenja
prinašali posamezne pesmi, tu je almanah Krajnska čbelica ter
prva natisa Krsta in Poezij. V zbirke nekdanjega Deželnega
muzeja sta po pesnikovi smrti prišla tudi rokopis Krsta pri
Savici (1836) in pesniške zbirke Poezije (1847), ki sta tudi po
objavi ostala v cenzurnem uradu. Jurij Paušak, zadnji knjižni
revizor v Ljubljani, ju je vzel iz arhiva te ustanove, ko je bila
leta 1848 ukinjena. Po Paušakovi smrti je dragocena rokopisa
hranil Franc Ksaver Metelko, iz njegove zapuščine pa sta med
letoma 1860 in 1862 prišla v muzejske zbirke. Tomo Zupan
(1839--1937), daljni pes-nikov sorodnik, je vse življenje zbiral
gradivo o njegovem rodu, življenju in delu. Tudi iz njegove
zbirke je nekaj Prešernovih osebnih predmetov in pohištva. Za
dediča dela rokopisnega gradiva, ki ga je zbral, je v oporoki
določil Narodni muzej. Tako so v ta fond prišli predvsem
dokumenti iz pesnikove mladosti -- latinska šolska naloga
(1818/19), šolska spričevala, pismo staršem z Dunaja (1824),
njegovi odvetniški akti ter rokopisi nekaterih pesmi, npr.
Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori, Romarska. Literarni
zgodovinar in bibliotekar Avgust Žigon je ustanovi v svoji
oporoki zapustil tudi dvoje Prešernovih pisem iz svoje privatne
zbirke, eno je bilo naslovljeno na tiskarja Jožefa Blaznika
(1847). --- Leta 1913 je prišla v današnji Narodni muzej
Slovenije tudi Prešernova doktorska diploma, ki jo je hranil
pesnikov sorodnik Janez Prešeren, notar v Radovljici. Po
njegovi smrti jo je prevzel okrajni tajnik g. Schorl in jo
nameraval zapustiti tedanjemu Deželnemu muzeju
Rudolfinumu. Pozneje jo je odkupil Deželni odbor Vojvodine
Kranjske in jo zaupal v varstvo muzeju. To je le nekaj
poglavitnih poti, po katerih so prišli v Narodni muzej
Prešernovi rokopisi in dokumenti o njegovem življenju, ki jih
imamo le redkokdaj priložnost  videti.

3. 12. 2000   Prešernova ofenziva je dosegla vrhunec in mnogi
kolegi, ki so se uspešno trudili pri vseh številnih podvigih, naj
nam ne zamerijo, ker ne moremo našteti vseh prireditev, ki so
se zvrstile te dni od Trsta, kjer je potekala dvojezična predstava
Pevcu -- Al poeta (pri pripravah je sodeloval tudi Miran
Košuta), prek Vrbe (slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl),
Kranja (Bogomila Kravos), Pariza (Mateja Pezdirc Bartol),
Tokia (Jelislava Dobovšek Sethna), Sankt Peterburga
(Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo Dr.
France Prešeren), Neaplja (Aleksandra Žabjek), Rima (Miran
Košuta) in Vatikana (veleposlanik Karlo Bonuti) pa do
Narodnega muzeja Slovenije in Cankarjevega doma v Ljubljani.
Prim. pregledni članek častne članice SD, prof. Lojzke Bratuž, v
Novem glasu 7. 12. 2000, št. 45, str. 1. Pomisel: preveč še s
kruhom ni dobro. Pa vendar, ali ne bi bilo dobro, da bi kdo, pa
čeprav študent bibliotekarstva in slavistike, ob tem in podobnih
jubilejih napravil temeljito bibliografijo vsega, kar je bilo
objavljeno ob takšni priložnosti. Kdo zna danes našteti, kaj je
izšlo okrog Trubarjevega jubileja leta 1986, pa tudi lani o
Prešernu?

3. 12. 2000   Na prvo adventno nedeljo je častni član SD, prof.
Janez Gradišnik, objavil članek o pričakovanju slovarskega
dela Slovenskega pravopisa, ki naj bi bil sedaj pa res prav
zares tiskan še pred koncem leta. Prim. Družina 3. 12. 2000,
št. 48, str. 11.

4. 12. 2000   Na spletnih straneh
http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij.html
si lahko ogledamo  celoten program,
obvestilo medijem in vse povzetke mednarodnega
slovenističnega simpozija o romantični pesnitvi, ki ga je
pripravil dr. Marko Juvan v okviru slavističnega oddelka
Filozofske fakultete v Ljubljani in je potekal do 6. t. m.
Letošnja 19. izvedba Obdobij kaže očitna znamenja oživljanja
in boljšega zdravja. Očitno so se kolegi pričeli zavedati velikih
možnosti in širokih obzorij, ki jih takšna dediščina nudi. Med
skoraj šestdesetimi referenti je bilo mnogo že znanih
sodelavcev, pojavilo se je tudi precej novih, a uveljavljenih
znanstvenikov (slovenistov, slavistov, literarnih
komparativistov, anglistov, hungaristov in hispanistov), ki so
več kot očitno prispevali k večji prepoznavnosti Prešerna ne le
v slovenski, temveč tudi znotraj tujih nacionalnih literarnih
ved. V okviru spremljevalnega programa je predsednik države
Milan Kučan odlikoval ameriškega raziskovalca Prešerna
Toma Priestlyja. Zbornik povzetkov referatov je že natisnjen
in je na razpolago pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik
na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana).
Prim. Delo 5. 12. 2000, št. 282, str. 1; 6. 12. 2000, št. 283, str.
1; 8. 12. 2000, št. 285, str. 7; 11. 12. 2000, št. 287, str. 5, itd.

-----------------------
LJUDSKO IZROČILO

Predsednik SAZU, akad. Josip Vidmar je zelo cenil
častnega člana SD, akad. Franceta Bezlaja, nekoč pa je
nastal neprijeten zaplet in prof. Bezlaj je ukazal Francetu
Novaku, ki je bil takrat na začetku svoje poklicne poti: "Tu
se usedite in napišite mu pismo," nakar narekuje bodočemu
predsedniku SD: "Dragi Jozo." Kolega Novak se upre: "Ne,
tega pa jaz ne morem napisati tovarišu predsedniku, jaz že
ne." Bezlaj pa: "Napišite, kar vam pravim." In tako dalje, pol
ure, eden ja, drugi ne. Zmagala je seveda avtoriteta starejše
veličine in pismo je bilo napisano, vendar je France Novak,
načelen mož, dodal spremno pismo, da cenjenemu
predsedniku pošilja, kar in kakor so mu narekovali.
Naslednje jutro sta se na stopnišču srečala Novak in Vidmar,
ki je tedaj rosnemu mladeniču namesto običajnega pozdrava
pomahal: "Živijo," se zarotniško posmehnil in oddal plašč
tajnici, ki ga je spoštljivo čakala na vratih.
------------------------

5. 12. 2000   Izšla je prva slovenska (brezplačna) e-knjiga:
www.drobtinice.com, ki jo je pred leti napisal Miha Mazzini in
je sedaj razprodana, svoj čas pa je bila uspšnica (menda je
natisnjenih 54.000 izvodov). Skupaj s knjigo Microsoft
Slovenija ponuja tudi programsko opremo za branje. Prim.
Primorski dnevnik 6. 12. 2000, št. 281, str. 13 itd.

7. 12. 2000   V Delu (št. 284, str. 3) prof. Silvo Torkar z
Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ki še ni
poravnal letošnje članarine) odgovarja na pismo bralcev z dne
29. novembra in utemeljuje, zakaj je pravilna pisava Mangart
in ne Mangrt.

7. 12. 2000   Pod naslovom Gregor Strniša, to je živa čarovnija
sta na OŠ Prežihovega Voranca v  Ljubljani Andrijan Lah in
Katarina Stegnar izvedla večer Strniševe poezije, posvečen
70. obletnici  pesnikovega rojstva. Po kulturnem dogodku je bil
pogovor o pesniku.

7. 12. 2000   Med slovesnostmi ob dnevu Univerze v Ljubljani so
slovesno razglasili tudi 40 novih rednih profesorjev, med
katerimi je blestela tudi prva dama slavistike, predsednica
slovenskega in mednarodnega slavističnega komiteja, prof. dr.
Alenka Šivic-Dular. Iskrene čestitke!

8. 12. 2000   V Uradnem listu RS št. 133 sta danes objavljeni
Odredba o  izobraževalnem programu za odrasle Slovenščina
za tujce in Odredba o smeri izobrazbe učiteljev in drugih
strokovnih delavcev v tem izobraževalnem. Program
Slovenščina za tujce so z muko pripravili in še težje spravili v
uradni list na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na
Filozofski fakulteti v Ljubljani ( glavni avtorici sta prof. Ina
Ferbežar in mag. Nataša Pirih Svetina) in so ga že
predstavili na različnih seminarjih.

8. 12. 2000   Slovenska televizija je pokazala prvega od petih
delov o Prešernu. Scenarista Branko Šömen in častni član SD,
dr. Matjaž Kmecl, ki je s tem podvigom spet zablestel kot
medijska zvezda, sta Prešerna in njegov čas očitno zgostila v
pet jedrnih biografskih položajev, ki jih -- po kronološkem redu
-- označujejo bistvene osebe iz pesnikove bližine. Prvo mesto
pripada seveda Andreju Smoletu -- tudi zato, ker je bilo skupaj
z njegovim ljubljanskim vetrnjaštvom še mogoče uloviti zadnje
ostanke Prešernove mladeniške dobe: gostilno Pekel, nočna
pohodništva, erotično sceno. Prim. članek Petra Kolška v Delu
9. 12. 2000, št. 286, str. 6.

8. 12. 2000   V St. Peterburgu, v prostorih knjižnice ruske
Akademije znanosti so odprli veliko razstavo Slovenska knjiga
1678--1930 in predstavili prvi katalog slovenskih knjig iz fonda
te knjižnice. Nosilci projekta so razen knjižnice Ruske
akademije znanosti še novoustanovljeno Društvo za krepitev in
razširitev stikov s Slovenijo "Ljubljana" iz St. Peterburga,
sanktpeterburška Vzhodnoevropska mednarod-na univerza in
Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France
Prešeren" iz Moskve, ki je dalo pobudo za projekt in ga tudi
finančno podprlo. Med pripravami za razstavo in katalog so
našli tudi doslej neznani in neevidentirani izvod Krsta z
dedikacijo Ismailu Ivanoviču Sreznjevskemu (1812--1880),
sodobniku in prijatelju našega J. Kopitarja. Leta 1841 se je na
svojem študijskem potovanju po slovanskih deželah dlje časa
mudil tudi v Ljubljani, velja pa za utemeljitelja ruske
slavistike, je prvi doktor slavističnih znanosti in prvi
predstojnik leta 1847 ustanovljene ruske slavistične katedre v
St. Peterburgu. Med njegove velike zasluge lahko štejemo med
drugim tudi prvo študijo o slovenskih dialektih, ki jo je pozneje
uspešno nadaljeval njegov učenec Jan Baudouin de
Courtenay, katerega Slovar rezijanskega jezika bo izšel pri
SAZU. Hkrati s katalogom so na slovesnosti predstavili tudi
dvojezično knjigo Žiga Herberstein, kar je že tretja predstavitev
te uspešnice -- po Moskvi in Samari (pred božičem bodo nanjo
opozorili še v Smolensku).

8. 12. 2000   Seja upravnega odbora Slavističnega društva
Slovenije.
Udeleženci niso imeli pripomb k delu izvršilnega odbora med
obema sejama in porabi sredstev. Še posebej so pohvalili
kolegice, članice SD Koper, ki so organizacijsko pripravile
letošnji slovenski slavistični kongres v Kopru: vsi smo bili
zadovoljni in cenimo čas, napore in ustvarjalnost, ki so jih
vložile v to obsežno in zahtevno delo (poimenski seznam bo
objavljen v Zborniku). Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje,
da bodo po dolgih letih še v tem koledarskem letu izšle tri od
osmih številk Jezika in slovstva, ki se bo tako izognil
zaostankom.  Poleg tega smo se dogovorili:
--  Spremeni se 19. člen pravilnika o tekmovanju za
Cankarjevo priznanje, tako da se uvede premični prag za vse
stopnje. S tem se bomo izognili nesorazmernemu številu
priznanj (lani nihče na drugi stopnji ni prejel zlatega
priznanja). Naloge tekmovalcev, učencev na srednjih šolah, ki
imajo v programih manj ur pouka slovenščine kot na
gimnazijskih, bodo nekoliko manj strogo ocenjene. Treba bo
uvesti tudi evidenco izdanih potrdil in pred tekmovanjem
pridobiti izjave staršev, da dovolijo objavo rezultatov.
Koordinator tekmovanja, prof. Vlado Pirc, bo poskrbel, da bo
nova različica pravilnika čim prej objavljena na spletni strani
Zavoda RS za šolstvo.
--  Šole, katerih učenci bodo sodelovali na tekmovanju v
znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, plačajo
prijavnino v višini 2200 SIT za tekmovalca pokrajinskemu
društvu, ki z zbrano vsoto pripravi tekmovanje in zaključne
prireditve. Treba je izdati račune in obračunati davek na
dodano vrednost.
--  Vrhniški posvet mentorjev tekmovanja za Cankarjevo
priznanje pripravi novi predsednik SD, dr. Marko Jesenšek,
ki bo s podpredsednico SD, prof. Mojco Marn, čim prej obiskal
vrhniškega župana in se skušal dogovoriti, da bi novogoriški
seminar prenesli v Cankarjev rojstni kraj.
--  Kraja za slovenski slavistični kongres 2001 še ni mogoče
dokončno določiti, zato je UO pooblastil predsednika dr.
Marka Jesenška, da se dogovori s pokrajinskim društvom
Jesenice ali Nova Gorica za izvedbo tega najpomembnejšega
strokovnega srečanja. Prenovili bomo tudi program srečanja,
tako da bi skrčili število predavateljev, ki bi imeli več časa za
nastop. Zbornik s tega srečanja naj bi izšel že med kongresom.
Ohrani se tradicionalni termin kongresa, to je od prvega
četrtka do sobote v oktobru. Letošnja osrednja tema: slovensko
slovaropisje. Osvetlili bi različne vidike te stroke in obdelali
tudi vprašanja šolskega slovarja slovenskega jezika. Ob
plenarnih zasedanjih bi potekale še vzporedne dejavnosti --
okrogle mize, predstavitve strokovnih publikacij, dopolnilni
program ...
--  Prihodnje šolsko leto bi dr. Zoltan Jan skušal pripraviti
seminar Učiteljev kompas po šolskih predpisih, pravilnikih in
zakonih. Naše delo je vedno bolj omejeno s formalnimi
predpisi, njihove člene pa je vedno težje prevesti v jezik
vsakdanjega šolskega življenja. Seminar bomo izvedli, če bo
uvrščen v katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja in če bo
dovolj prijavljenih.
--  V 24. številki Kronike ter v Jeziku in slovstvu se objavi
razpis za pomoč pri objavi dveh znanstvenih monografij v
Slavistični knjižici. Višina podpore za objavo dveh do treh
zvezkov je 1.500.000 SIT. Pravila ostanejo enaka letošnjim, za
pregled prispelih predlogov pa se pooblastijo predsednik SD,
dr. Marko Jesenšk, dr. Ireno Stramljič Breznik,  dosedanji
urednik zbirke dr. Zoltan Jan in dr. Miran Hladnik. Če
slednji ne bi sprejel naloge, bo izvršilni odbor poiskal drugega
kompetentnega literarnega zgodovinarja. O predlogih bo
dokončno odločal UO SD na junijski seji.
--  V 24. številki Kronike ter v Jeziku in slovstvu se objavi tudi
razpis za nagrade Slavističnega društva Slovenije. Propozicije
ostanejo iste kot letos, skupni znesek za vseh pet vrst nagrad
(za življenjske uspehe pri poučevanju slovenščine v srednjih in
osnovnih šolah, za posebno uspešen dodiplomski ter
magistrski in doktorski študij slovenističnih in sorodnih ved
ter za študij slovenščine na tujih univerzah) znaša 2.500.000
SIT. Če bi bilo društvo v finančnih težavah, se znesek prilagodi
njegovim zmožnostim.
--  Društveno glasilo Kroniko bo še naprej pisal in urejal dr.
Zoltan Jan, vendar UO vabi vse člane, da ga seznanjajo z
dogodki, ki so pomembni za našo obveščenost. Le tako bo list
prav društvena kronika, ki nas obvešča o dejavnosti društva in
njenih članov. Predsednika SD, dr. Marka Jesenška, UO
pooblašča, da se dogovori s sodelavci o pogojih in nagradi za
opravljanje tega dokaj obsežnega in kar zahtevnega dela. Bolj
živa naj postane tudi spletna stran, na kateri bodo objavljena
sprotna obvestila, če bodo prihajala pravočasno.
--  Slavistično društvo Slovenije bo prihodnje leto izdalo v
knjižni obliki ponatis prvih štirih letnikov Kronike in pooblašča
predsednika SD, dr. Marka Jesenška, da poskrbi za izvedbo
te naloge in sklene potrebne pogodbe. Ponatis naj ohrani
sedanje izvirno besedilo, izpuščene naj bodo le zaključne
strani, popravijo naj se zgolj tipkarski spodrsljaji. Pričakujemo,
da bodo kolegi naročili dovolj izvodov, da bomo pokrili stroške,
saj ima besedilo poleg zabavne plati tudi določeno informativno
vrednost.
--  Za tisk Zbornika koprskega slovenskega slavističnega
kongresa bomo preverili, ali je mogoče publikacijo izdati
samostojno. Zaključuje se jezikovni pregled in prevod
povzetkov, sodelavci bodo kmalu prejeli prve odtise v
korekturo. Sodelavcem se izplača honorarje, kot so bili
uveljavljeni do sedaj. Tudi oblikovna podoba Zbornika ostane
enaka. Če bodo kolegi tako kot letos poskrbeli, da ustanove,
kjer so zaposleni, kupijo vsaj po en izvod, bi lahko pokrili
stroške, če pa bi po en izvod kupili še zase, bi kakšen sold celo
ostal za društveno dejavnost.
--  Članarina za leto 2001 znaša 3400 SIT, čeprav je nižja kot
pri sorodnih društvih (članarina pri Društvu psihologov znaša
npr. 7000 SIT), najverjetneje bo treba plačati tudi davek na
dodano vrednost. Člani lahko poravnajo članarin preko
pokrajinskega društva, ki mu v tem primeru ostane polovica
denarja za lastne potrebe, ali neposredno Slavističnemu
društvu Slovenije (plača se samo enkrat!). V obeh primerih
imajo enake članske ugodnosti, vendar mora pokrajinsko
društvo sporočiti zasebne naslove članov, ki so pri njih
poravnali članarino, da jim bomo lahko pošiljali člansko
gradivo in jih obveščali. Potrdilo položnice je treba hraniti, ker
z njim uveljavljamo članske ugodnosti. Tistemu, ki mu ni
vseeno, kakšna je njegova osebna strokovna rast, se članarina
praktično povrne z znižano naročnino na slavistične strokovne
revije, za nakup strokovne literature in z znižano kotizacijo za
en ali drug strokovni seminar, vsi pa poleg tega prejemajo
brezplačno društveno glasilo Kronika, v katerem sproti
obveščamo o dogajanju v stroki ter na društvenem in
stanovskem polju. Člane, ki so v materialni stiski, lahko
predsednik na njihov predlog oprosti plačila članarine. Kopijo
položnice skrbno hranite, ker boste z njo uveljavljali članske
ugodnosti, med drugim tudi znižano naročnino na Slavistično
revijo, Jezik in slovstvo, Slovenščino v šoli, znižano kotizacijo za
udeležbo na seminarjih SD, ugodnejši nakup določenih
strokovnih knjig, člani imajo tudi možnosti za hitrejše
napredovanje v nazive in plačilne razrede, po našem mnenju
pa velja tudi kot olajšava pri napovedi dohodnine. Nekatera
pokrajinska društva poskrbijo še za dodatne ugodnosti članov:
popuste v krajevnih knjigarnah, vključitev v sezname vabljenih
na različne prireditve, popuste pri abonmajih itd. Kolegice in
kolege, ki ne poravnajo članarine, se črta iz članstva.
--  Na ustanove, kjer je zaposlenih več slavistov, bomo še
enkrat poslali vabilo in opozorilo, da se kolegi naših strok
lahko včlanijo v Slavistično društvo Slovenije.
--  Sejo je vodil zastareli predsednik, novi pa je trdno (ne trdo)
prevzemal vajeti v svoje roke. Ob zaključku seje so dosedanjega
predsednika presenetili z ogromnim šopkom in razkošno
aranžiranim dari-lom -- najnovejšim popolnim reprintom
Trubarjevega Katekizma (z zanimivima spremnima študijama
Matjaža Kmecla in Martina Žnideršiča). Najbolj vestni so nato
sejo podaljšali in jo zaključili pri Mraku, tako da so se šele
pozno v noč podali na pot proti domu (predsednik v odhajanju
je mimogrede plačal še kazen zaradi prehitre vožnje). Hvala
vsem, ki ste čutili potrebo, da ste mi ob izteku mandata še
posebej rekli prijazno besedo o skupno poopravljenem delu.
Tudi meni je bilo lepo v naši druščini.

12. 12. 2000   Društvo slovenskih književnih prevajalcev je
organiziralo predavanje o pregibanju tujih lastnih imen v
slovenskih besedilih, ki ga je pripravila članice SD, prof.
Marta Kocjan Barle.

12. 12. 2000   Tisti, ki jim je hudiček prinesel opomine zaradi
neplačane članarine, dokaj prizadevno poravnavajo svoje
dolgove. Kjer ima hudič prste ves, je tudi kaj narobe in tako je
bila nekaterim (približno petnajstim) storjena krivica, ki pa so
jo potrpežljivo sporočili krivcu. Nekaterim je članarino
poravnala šola, pa niso sporočili, za koga, nekaj kolegic nas ni
obvestilo, da imamo napačno zapisan njihov priimek ali da so
dvakrat vpisane (le kaj so počele z dvojnikom Kronike?), in bi
lahko navedli še kakšen primer, ki dokazuje, kako pestro je
življenje. Kaj hujšega pa se ni pripetilo, nič ni grmelo, treskalo
in se podiralo. Ko bomo s seznama črtali tiste, ki ne poravnajo
članarine, bo bolje. "Bolje sam kot v slabi družbi."

12. 12. 2000   Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je
Prešernovo leto sklenila z razstavo, na kateri prvič predstavlja
vsa znana oziroma ohranjena Prešernova pisma, razen onih, ki
so trenutno na ogled na razstavi v Narodnem muzeju. Ob tej
priložnosti je založba Rokus izdala bibliofilski faksimile (v 300
izvodih) dveh Prešernovih pisem s spremnim esejem dr. Jožeta
Kastelica, o čemer med drugim poroča Marijan Zlobec. Prim.
Delo 13. 12. 2000, št. 289, str. 9.

-----------------------
SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI

Izbor pisem bralcev, ki protestirajo zaradi različnih jezikovnih
malomarnosti in napak:
Jakob Jadiga protestira, ker oglaševalska agencija Metropolis
piše rastavišče (Delo 4. 12. 2000, št. 281, str. 4). * * * O
polomijah v knjigi Carso -- due lingue, un altipiano (Kras --
dva jezika, ena planota) piše Igor Tuta (Primorski dnevnik 6.
12. 2000, št. 281, str. 5). * * * Ob Unicefovi proslavi v
Cankarjevem domu, na kateri so bili nastopi v slovenščini
redke izjeme, se Milan Detela sprašuje, kaj bo s slovenščino,
nekaj dni kasneje pa mu odgovarja Blaž Habjan (Delo 5. 12.
2000, št. 282, str. 7; 12. 12. 2000, št. 288, str. 7). * * * 291
ljubiteljev slovenščine protestira zaradi javnega napisa v
italijanščini, ki se je pojavil na novogoriški trgovini, protest,
ki so ga poslali tudi odgovornim upravnim organom, sta
sestavili prof. Sonja Caharija in prof. Marija Jelen, članica
SD. (Delo, 11. 12. 2000, št. 287, str. 5; 13. 12. 2000, št. 289,
str. 7; Primorske novice 15. 12. 2000, št. 100, str. 31).
Lastnik trgovine se je javno opravičil someščanom, saj gre za
ljudi, med katerimi so mnogi doživeli prepoved javne rabe
slovenščine pod fašizmom, nekaj korakov stran, onstran meje
pa se še danes borijo za vsak javni napis v slovenščini (Delo
16. 12. 2000, št. 292, str. 4; itd.).
------------------------

13. 12. 2000   "Ker zaključujete zadnjo letošnjo številko
Kronike, Vam pošiljam še najbolj svežo novico: izšla je šesta
številka Jezikoslovnih zapiskov, glasila Inštituta za slovenski
jezik Frana Ramovša, ki jih bomo predstavili šele po praznikih.
V njih je  osemnajst prispevkov sedemnajstih avtorjev, ki
tokrat niso samo z inštituta. Prispevki so razvrščeni v tri
razdelke: Iz zgodovine Inštituta za slovenski jezik Frana
Ramovša (en prispevek), Razprave in članki (devet prispevkov),
Gradivo, ocene, poročila (osem prispevkov). V 4. razdelku,
namenjenem za pisma, pobude in kritike, ki se nanašajo na
vsebino in obliko glasila ter na delo uredniškega odbora, tokrat
ni nobenega prispevka. Lep pozdrav, Janez Keber, urednik." Iz
vsebine: Milena Hajnšek Holz se je spomnila jubilantke Marije
Janežič, Ljudmila Bokal piše o leksikografski obravnavi
prvega slovenskega pravopisa, Peter Weiss analizira
označevanje v slovenskih narečnih slovarjih, Irena Stramljič
Breznik razčlenjuje besedno družino 'besede', Andreja Žele
piše o tipologiji poved(kov)ne rabe v SSKJ, Nataša Jakop
obravnava vezanost poudarnih členkov na določeno besedno
vrsto oziroma stavčni člen, Janez Keber se je poglobil v
sedanje stanje raziskovanja slovenske frazeologije in
predstavlja zasnovo frazeološkega slovarja, Jakob Müller je
prispeval članek Slovenska poimenovanja za svetopisemskega
tetrarha, Jožica Škofic fonološki opis kraja Lom pod Storžičem,
Mihaela Koletnik, letošnja nagrajenka SD, pa fonološki opis
govora v Radencih. Ocene, poročila in gradivo so prispevali
Aleksandra Bizjak, Alenka Gložančev, Janez Keber, Majda
Merše, Vlado Nartnik, France Novak, Silvo Torkar in
Nastja Vojnovič.

13. 12. 2000   Planinski spisi Henrika Tume (Založba Tuma,
Ljubljana 2000, 414 str.) odpirajo vpogled tudi v njegove
imenoslovne zapiske (Julijske Alpe), ki jih je predstavil dr.
Dušan Čop, najdemo pa tudi seznam manj rabljenih ali
izgubljenih gorniških izrazov. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289,
str. 8; Primorski dnevnik 13. 12. 2000, št. 286, str. 14, itd.
13. 12. 2000   Včeraj so se iztekli Slovenski večeri, ki jih je od 5.
do 12. t. m. pripravljal inštitut za slovenski jezik na dunajski
univerzi (na katerem trenutno študira slovenščino 40
študentov). V prepolni predavalnici je član SD, prof. Jože
Šifrer, podal občuten, domačen, skrbno negovan kulturni
potopis po "visoki" Gorenjski. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289,
str. 8.

13. 12. 2000   Dobršen del druge številke drugega letnika revije
Keria, ki jo izdaja Društvo za antične in humanistične študije, je
posvečen septembrskemu posvetovanju o prevajanju antičnih
in humanističnih besedil. Prim. Delo 13. 12. 2000, št. 289, str.
27 (Književni listi).

14. 12. 2000   Na inštitutu za slavistiko univerze v Gradcu je
dr. Peter Weiss (z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
ZRC SAZU v Ljubljani) imel predavanje z naslovom Novo v
novem Slovenskem pravopisu. -- Kot poroča dr. Ludvik
Karničar iz Gradca, je bila zvečer na istem inštitutu božičnica,
na kateri so se zbrali mnogi Slovenci, predvsem koroški. Peli so
(po slovensko), uživali na licu mesta profesionalno
blagoslovljeno vino in prigrizovali, na koncu pa poslušali
pretresljive spomine akad. Stanislava Hafnerja, ki je imel
dan prej 84. rojstni dan. Za višek je dr. Bernard Rajh iz
Maribora, ki uči na tem inštitutu, potegnil še harmoniko.
Prepozno je seveda žal vsem, ki nismo bili zraven.

14. 12. 2000   Na največji italijanski univerzi La Sapienza v
Rimu je 13. in 14. decembra potekal dvodnevni simpozij Dalla
lira di France Prešeren: armonie letterarie e culturali tra
Slovenia, Italia ed Europa (Iz Prešernove lire: literarne
harmonije med Slovenijo, Italijo in Evropo), ki ga je organiziral
Miran Košuta. Na simpoziju, ki ga je podprla tudi slovenska
ambasada, so poleg Borisa Paternuja in Marije Pirjevec
Paternu sodelovali tudi Mario Capaldo, Boris A. Novak,
Ivan Verč, Atilij Rakar, Jana Jerkov, Predrag Matvejević in
Miran Košuta. Med drugim so pokazali Prešernovo
evropeizacijo slovenske poezije, njegove vezi s petrarkizmom in
romanskimi pesniškimi oblikami, njegovo usodo v Italiji,
prikazali pa so tudi eno epizodo iz nove slovenske televizijske
nadaljevanke o pesnikovem življenju. Tik pred tem simpozijem
(5. decembra) je tudi slovenski konzul pri svetem sedežu v
Rimu, Karel Bonutti, v okviru praznovanj 200. obletnice
Prešernovega rojstva pripravil zanimiv kulturni večer v ugledni
rimski palači Palazzo Massimo di Pirro, ki so se ga udeležili
številni ugledni gostje in diplomatski zbor. V tem času je v
Neaplju tudi Aleksandra Žabjek pomagala pripraviti simpozij
o romanticističnih idejah na Poljskem, Slovenskem in
Madžarskem oziroma pri Mickiewiczu, Prešernu in
Vörösmartyju. Prim. Lojzka Bratuž: Dvestoletnica rojstva
Franceta Prešerna, Novi glas 7. 12. 2000, št. 45, str. 1; Delo
14. 12. 2000, št. 290, str. 20; Delo 16. 12. 2000, št. 292, str.
7.

15. 12. 2000   Nekaj vrstic iz uvodnika dr. Tomaža Sajovica,
glavnega urednika revije Jezik in slovstvo. O prvi dvojni številki
letošnjega 46. letnika med drugim pravi: Že iz kazala je mogoče
razbrati osnovno vsebinsko usmeritev revije in nekatere
posebne poudarke, ki jih bo v letošnjem letniku skušalo z
avtorji ter bralkami in bralci uresničiti uredništvo revije. Katja
Mihurko Poniž v članku Materinstvo kot umetnostni motiv in
njegova upodobitev v povesti Samorastniki opozarja na
prepričljivost slikanja materinstva v Samorastnikih. Z objavo
članka Mirjane Benjak s Filozofske fakultete v Pulju o pouku
književnosti v gimnazijah na Hrvaškem skuša uredništvo
omogočiti seznanitev s stanjem in perspektivami pouka
književnosti v sosednji državi, hkrati pa tudi spodbuditi k
razmišljanju o pouku književnosti pri nas. Podiplomski
študent jezikoslovja Robert Cazinkić s člankom Oziralni
prilastkovi odvisniki vzpostavlja mednarodno raziskovalno vez z
razpravo o tehnikah oziralne zveze in oziralnih zaimkih Horsta
Dipponga z Univerze v Hamburgu, ki je bila objavljena v zadnji
številki lanskega letnika revije. Uredništvo revije si bo tudi
letos prizadevalo, da bi objavilo čim več ocen o objavljenih
strokovnih in znanstvenih delih s slovenističnega in
slavističnega področja, tudi tistih del, ki so jih naši raziskovalci
objavili v tujini. Tako v tej številki objavljamo recenzijo
Radomirja V. Ivanovića o doktorski disertaciji Vladimirja
Osolnika z naslovom Zgodovina književnosti o Petru II. Petroviću
Njegošu, ki jo je leta 1999 v Podgorici izdala Črnogorska
akademija znanosti in umetnosti. Omeniti je treba tudi
poročilo predsednika Slavističnega društva Slovenije Zoltana
Jana, ki ga je ob izteku svojega drugega mandata predstavil
na občnem zboru v Kopru oktobra letos. Dosedanji predsednik
društva pa je pustil za seboj še eno pomembno sled. Jeseni
letos je namreč Državni svet Republike Slovenije predvsem po
njegovi zaslugi poslal Državnemu zboru v obravnavo in
sprejem Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika,
ki ga je pripravil nekdanji minister za kulturo Janez Dular.
Uredništvo se je odločilo, da Predlog zakona objavi v celoti in
tako omogoči bralkam in bralcem revije strokovno razpravo o
njem -- širšo in poglobljenejšo, kot je bila do sedaj. Tehtnejši
odzivi na Predlog zakona bodo v reviji tudi objavljeni.

16. 12. 2000   Kolegica prof. Vesna Gomezel Mikolič poroča,
da sta Znanstveno raziskovalno središče RS Koper in
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko izdali dve različni, pa
vendar tudi z vidika slovenistike zanimivi deli: Acta Histriae
VIII -- zbornik prispevkov z mednarodne konference o Peteru
Pavlu Vergeriju, in monografsko študijo Toponimi Koprskega
primorja dr. Julija Titla. Ob prvi publikaciji je bil izpostavljen
predvsem do sedaj večkrat zanemarjen  vpliv sicer
kontroverznega koprskega škofa Petra Pavla Vergerija ml. na
delovanje Primoža Trubarja (o tem predvsem prispevki
Franceta M. Dolinarja, Francke Premk, Jožeta Pogačnika,
Alojza Jembriha, Mihaela Glavana in Salvatorja Žitka), ob
drugi, ki pomeni logično nadaljevanje in poglobitev Titlovega
prejšnjega dela Geografska imena v severozahodni Istri (1998),
pa se je vnela zanimiva razprava o razmerju med narečjem in
knjižnim jezikom v krajevnih in ledinskih imenih ter o
možnostih sodelovanja prebivalcev nekega področja s
strokovnjaki v okviru pristojnih teles za standardizacijo
zemljepisnih imen. Prim. Primorske novice 8. 12. 2000, str. 18
itd.

18. 12. 2000   Zaključujemo popravljanje seminarskih nalog, ki
so jih kolegi pripravili ob temah novogoriških seminarjev
mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Prejeli smo
osemdeset nalog, med katerimi so nekatere zanimive in bodo
morda inspirirale koordinatorje, da podobne zamisli uporabijo
pri oblikovanju preizkusov znanja. Žal tudi tokrat ni šlo brez
zapletov. Nekaj kolegic ni poslalo osebnih podatkov, ki jih je
treba napisati na potrdilo, nekatere šole po krivdi SD niso
pravočasno prejele računov ... Najbolj neprijetno je bilo
zavračati naloge, ki so bile povsem enake. Naloge so namreč
individualno in ne skupinsko delo. Sedaj je treba napraviti vse
evidence, dodatna poročila in izpisati potrdila (slednje delo
tajnice je najbolj zoprno, ker se vsako drugo iznakazi med
tiskanjem na obrazce).

19. 12. 2000   Mariborska Založba Obzorja pripravlja priročnik
za medkulturno sporazumevanje Across Cultures Slovene-
British-American Intercultural Communication. Napisala sta ga
Slovenka dr. Nada Šabec, anglistka in strokovnjakinja za
sociolingvistiko, in mag. David Limon, Anglež, a hkrati tudi
dober poznavalec slovenščine in Slovenije. Po mnenju članice
SD, dr. Mete Grosman, avtorja omogočata spoznavanje
sociokulturnih razlik in različnih sporazumevalnih težav in
nesporazumov, ki se lahko pojavijo pri medkulturnem
sporazumevanju med rojenimi govorci slovenščine in
angleščine. Pojasnila in naročila: Založba Obzorja, d. d.,
Maribor, Služba prodaje knjig, Gosposka 3, tel. 02 228 31 16,
228 31 21, faks 02 223 213; e-naslova: www.zalozba-obzorja.si,
prodaja na zalozba-obzorja.si.

19. 12. 2000   Prihajajo prve voščilnice. Hvala vsem, ki ste si v
tem predprazničnem vrvenju vzeli trenutek in se spomnili
stanovskih kolegov.

20. 12. 2000   Slavistično društvo Ljubljana je v svojo sredo
povabilo prof. Vido Gomivnik Thumo, da je spregovorila o
učnem jeziku pri pripravi na strokovni izpit.

21. 12. 2000   Iz urednikovega uvodnika v tretjo številko revije
Jezik in slovstvo:  Številko začenja razprava Mihaele Koletnik
o govoru pri Sv. Trojici, deloma urbaniziranem središčnem
naselju v osrednjem delu Slovenskih goric, v katerem je manj
kot desetina prebivalcev kmetov, večina pa jih je zaposlenih v
industriji, obrti, trgovini in gostinstvu. Posebej je treba
opozoriti na avtoričino raziskovanje skladenjskih značilnosti
govora, ki pomeni obetaven nastavek tudi za raziskavo besedil
različnih govorov. Sledi krajši literarnozgodovinski članek
Zorana Božiča, ki na privlačen, svež, esejistični način
razmišlja o simboliki dogajalnega prostora v Pregljevi Matkovi
Tini, Kosmačevi Sreči in Prešernovem Krstu pri Savici.  Rubriko
Razprave in članki zaključuje prispevek Zoltana Jana o
percepciji goriško-tolminske pesnice Ljubke Šorli v
italijanskem kulturnem prostoru. Posebna vrednost članka je
piščevo opozarjanje na intim-no doživljanje pesničine lirike pri
tistih Italijanih, ki so se z njenim delom srečali med
sodelovanjem s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci v Gorici.
Rubriko Metodične izkušnje tokrat predstavlja zanimiv prispevek
Tine Rupar o literarnih klasikih v srednješolskih berilih
pri nas in v Evropi, ki kritično opozarja tudi na pomanjkljivosti
obravnave klasične literature pri nas. Posebej je treba opozoriti
na raziskavo Irene Marinč z naslovom Jezikovna kompetenca
drugošolcev v uporabi glagolov ter samostal-niških in pridevniških
besed pri opisu predmetov in slik v rubriki Poskusi
branja. Raziskava o pridobivanju besednega zaklada je bila
opravljena na osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, ki jo
obiskujejo v glavnem otroci iz okoliških vasi, torej iz okolja z
nizko povprečno izobrazbeno strukturo. Zelo obetavno in tudi
zelo pomembno področje, ki bi ga bilo treba projektno
raziskati. Številko končuje rubrika Gradivo. V njej je objavljen
prispevek Milana Dolgana, ki na enciklopedični način
seznanja bralke in bralce z učbeniki slovenskega jezika danes
in nekoč. Uvodnik zaključujem, kot se ob prihajajočih
praznikih spodobi: v svojem in uredniškem imenu bi rad vsem
zvestim bralkam in bralcem zaželel srečo, zadovoljstvo in veliko
ustvarjalnosti v novem letu --  Tomaž Sajovic, glavni urednik
revije Jezik in slovstvo.

21. 12. 2000   Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu
dal, a tudi letos ni izostalo tradicionalno kosilo za učitelje
slovenščine na tujih univerzah, ki ga z rahlim zamikom prireja
predsednica Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, dr.
Ada Vidovič Muha. Dilema: so naši lektorji na tujih univerzah
ptice selivke ali oznanjevalci izvoljenega jezika?

22. 12. 2000   Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik je
pripravil imeniten seminar in delavnice za učitelje slovenščine
kot drugega/tujega jezika (prim. zapis v Kroniki 8. 12. 2000).
Članici SD, prof. Ina Ferbežar in mag. Nataša Pirih
Svetina, predstavljata nov izobraževalni program Slovenščina
za tujce in nove izpite za certifikat znanja slovenskega jezika.
Točno opoldan (vrh dneva) je v Vili Podrožnik nova ministrica
za šolstvo in šport (z znanostjo kot pritiklino) pripravila
tradicionalni sprejem za naše lektorje na tujih univerzah in za
lektorje tujih jezikov pri nas. Za zaključek je v programu
predvideno testiranje znanja slovenščine v Casa del Papa na
Klagenfurtstrasse in Laibach, kjer tako kot v Ziljski dolini na
Koroškem menda strežejo v pristni srbščini.

22. 12. 2000   Z novim letom prevzema dolžnosti predsednice
komisije za slovenščino na tujih univerzah doc. dr. Simona
Kranjc, ki ji želimo enako zavzeto, uspešno in učinkovito delo,
kot ga je opravila dosedanja predsednica prof. dr. Ada
Vidovič Muha, od katere smo se poslovili s spominskim
darilom, pa tudi z mislijo, kaj vse je postorila za vsakega izmed
nas in za našo stroko v svetovnem merilu. Verjamemo, da bo
enako uspešna tudi kot direktorica Centra za slovenščino kot
drugi/tuji jezik.

22. 12. 2000   V tej številki je zmanjkalo prostora za Mme Jan,
ker je izjavila, da ona že ne bo brala tako dolgih klobas in da
jih bo treba skrajšati.

---------------------------
In tako se počasi izteka neki mandat, pravzaprav neko življenjsko obdobje,
ne posebno dolgo, vendar posejano z množico dogodkov, srečanj, kakšno
zamerico in neuspelim poskusom, a dinamično, lepo. Hvala vsem, ki ste k
temu pripomogli s svojim sodelovanjem.
Zoltan Jan
-------------------------------

STANOVSKA ZAVZETOST
Kolegice in kolege vabimo, da naročijo knjižni ponatis
Kronike, glasila Slavističnega društva Slovenije, letnik I--IV, ki
ga bo naše društvo izdalo prihodnje leto. Dobrodošlo bo tudi,
če poskrbite, da bodo knjižnice ustanov, kjer so zaposleni,
naročile kakšen izvod naše publikacije.
Predlogi za ponatis Kronike so prišli iz vrst nekaterih članov,
ki so se v društvo vključili naknadno in nimajo celotne zbirke
našega lista, marsikdo ga tudi ni hranil, a se je pozneje
zavedel, da vsebuje množico sprotnih informacij o dogajanju v
slovenističnih in sorodnih slavističnih strokah na
Slovenskem. Potrebujejo jo kot referenco in pri citiranju, pa
tudi kot spomin na dogodke, v katere so bili vpleteni. Ne
nazadnje Kronika ohranja zapisano ljudsko izročilo o
pomembnih slavistih, ki so povezani z našo poklicno potjo.
Razen prodaje žal ne najdemo drugih virov za kritje stroškov,
ki pa ne bi smeli preseči 3500 SIT za izvod, čeprav se obeta
debela, več kot 300 strani obsegajoča knjiga.  Od vaših
naročil je torej odvisno, če bomo zmogli stroške za tisk, kajti
obljubljamo, da ne bomo nič spreminjali. Izpuščene bodo le
zadnje strani posameznih številk, ponavljajoča se obvestila in
nekaj pisnih spodrsljajev. Nekoliko bo treba poenotiti le
zunanje oblikovanje besedila, dodati kakšno vejico in
odpraviti kakšno tipkarsko napako, jamčimo pa, da bo
vsebina ostala nespremenjena z vsemi spodrsljaji vred
(domala vsi so sproti omenjeni v rubriki Odmevi na ...
številko).

Pojasnila in naročila: dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000
Nova Gorica, tel.  05 302 25 56,  faks  05 300 27 33,
Zoltan.Jan na guest.neticom.si