[SlovLit] Kronika SDS, st. 20 (58 KB obsega)

[Miran Hladnik]

Kronika Slavističnega društva Slovenije
Izdaja Slavistično društvo Slovenije
Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana
Izdajatelj je lastnik glasila.
List za člane društva

Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan
Ljubljana, 20. 8. 2000

http://www.neticom.si/kronika
Letnik 4, št. 20

Kostanji postajajo vse bolj zlati, sončni žarki se daljšajo. Kmalu
bodo zažuboreli šolski razredi, zaiskrile se bodo predavalnice.
Srečali bomo nove obraze, videli, koliko so zrasli naši fantje,
kako so dozorela dekleta ? Vsem kolegicam in kolegom
želimo lep začetek in uspešno nadaljevanje porajajočega se
šolskega leta!

5. 7. 2000 Odmevi na Kroniko št. 19:
--- Častnega člana SD in predsednika Slovenske matice,
dr. Joža Mahniča, pri naših anekdotah marsikaj moti in
ocenjuje, da je boljša ?suša? kot človeško neprimeren in žaljiv
humor, ki naj bi se pojavljal npr. v anekdotah o častni članici
SD, dr. Marji Boršnik (Kronika št. 19, str. 67, 66, 71). ?Ljudsko
izročilo? (sic!) dopolnjuje s podatkom, da si častna članica SD
ni postavila hiške na Jezerskem, pač pa na parceli na Špiku
(Drulovka pri Kranju), ki jo je občina Kranj odstopila
Slavističnemu društvu in so si na njej poleg Boršnikove
postavili strehice nad glavo tudi profesorja Jurančič in Smolej
ter dr. Taras Kermauner. Meni tudi, da starejših profesorjev ni
mogoče označevati za znanstvene ničle, čeprav so jih nekateri
mlajši strokovnjaki presegli. Opozarja, da je Kidrič vendarle
ustvaril dokumentarno podlago za preučevanje Prešerna;
Marja Boršnik pa je morda ostala pri prvi knjigi monografije o
Tavčarju zaradi vprašljive teze o istem modelu za njegove
ljubezenske novele in zaradi preširoko zastavljene obdelave
pisatelja, ni pa mogoče prezreti njenih monografij o Aškercu in
Celestinu.
Pomisel pisca Kronike: Anekdote so to, kar sporoča naslov
rubrike v vseh svojih pomenskih razsežnostih ? ljudsko izročilo
? in veseli smo vsakega dopolnila, ki ga dosledno tudi
objavimo. Prav zato, ker vsak resen slovenist občuduje in ceni
delo starejših generacij univerzitetnih učiteljev, si je mogoče
privoščiti tudi kakšno anekdoto o njih (pripetljajem
povprečnežev se je težko nasmehniti, ker nimamo o njih
ustaljene podobe). Zato smo zadovoljni, ker se naš kritik
strinja, da je pozitivno, ker skuša Kronika poleg koristnega
obveščanja člane tudi razvedriti. Ker je to komaj drugo kritično
opozorilo, smo zadovoljni tudi zato, ker se večina Slovencev
kljub vsemu zna posmejati na svoj račun in na rovaš bližnjih.

VABILO K SODELOVANJU

Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o
dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost
kolegov).
Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski
obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju.
V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve,
in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti.

5. 7. 2000 Tisk 19. številke Kronike: 165.784,32 SIT,
poštnina: 68.096,95 SIT.

5. 7. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane,
umrle, odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 19, ki smo jo
skušali poslati temle kolegom: Boža Brence, Majda Erlač,
Barbara Jarh, Andreja Javornik, Irena Justin, Anica
Plazar in Jana Zadobovšek.
Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove.
Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in
sporočili pravilne naslove prej pogrešanih.
Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega
naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic
in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in
priimki.

6. 7. 2000 Danes je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo
z naslovom Mit Antigone v zahodno- in južnoslovanskih
dramatikah Alenka Jensterle-Doležal. Čestitke!

6. 7. 2000 O okrogli mizi Slovenščina na tujih univerzah
poroča Igor Bratuž (prim. Kroniko 26. 6. 2000). V polkrepkem
tisku je uredništvo Književnih listov objavilo izvleček iz pisma
prof. Srečka Renka, ki opozarja na svoje zasluge za razvoj in
ohranitev slovenščine na rimski univerzi La Sapienza. Žal bi
bilo treba dopolniti tudi marsikatero slabo razumljeno navedbo
v poročilu o okrogli mizi. Prim. Delo 6. 7. 2000, št. 155, str. 14
(Književni listi).

NOVE POKLICNE KOLEGICE
Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani so od 30. aprila do 20. junija
2000 diplomirali:
Polonca Bergant, Andreja Breznik, Nada Đukić,
Simoneta Gazvoda, Martina Golob, Nataša Hribar, Lidija
Janeš, Simona Jerčič, Tatjana Kamenšek, Maja Kosmač,
Petra Kotnik, Katarina Kozole, Jasna Levačič, Alenka
Lotrič, Bojan Maričič, Urška Mehle, Neda Milos, Tanja
Nadu, Špela Omahen, Bernarda Pavlovec, Janja Peterlin,
Eva Pezdiček, Breda Pivk, Simona Planinc, Katja Pobega,
Karmen Podlesnik, Nuška Podobnik, Darja Pogačnik,
Teodora Pogačnik, Tjaša Poljšak, Andreja Ponikvar,
Darja Rakušček, Maja Skubic, Magda Stražišar, Nina
Šoba, Mojca Šorli Ahačič, Simona Šoštar, Petra Tomažin,
Alenka Tratnik, Mateja Traven, Tatjana Vučajnk in
Vesna Žnidar Kadunc.

Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 1. februarja
do 22. maja 2000 diplomirali:
Boštjan Debelak, Nataša Fošnarič, Darja Hribernik,
Larisa Konkolič, Jelka Kos, Irena Kreft, Bernarda Kričej,
Drago Meglič, Simona Peserl, Sandra Potisek, Barbara
Rocek, Renata Rožanc, Zvezdana Sabol, Simona Sinic,
Kornelija Sorger, Lidija Šalamun, Vida Tivadar Mesarič,
Alojz Tuškei, Barbara Volčjak, Alenka Vuzem in Ksenja
Žmauc.
V prejšnji številki Kronike je s seznama mariborskih
diplomantov izpadla kolegica Sonja Černela, ki se ji
opravičujemo za nerodnost.
Do zaključka redakcije še niso bili preverjeni, potrjeni in
urejeni podatki o diplomantih v junijskem roku.

Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno
pot vsem tudi prisrčno vabilo,
da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva
Slovenije, pridružijo.


6. 7. 2000  Minister za šolstvo in šport, dr. Lovro
Šturm je na tiskovni konferenci povedal: ?V devetdesetih letih
je bilo na šolskem področju opravljeno zelo veliko dela, sem in
tja je prišlo tudi do spodrsljajev in pomanjkljivosti, ki jih
moramo zdaj odpraviti. Naša naloga je zagotoviti nemoteno
delovanje sistema, trudili se bomo za učinkovito in prijazno
šolo, nove reforme pa ne gre pričakovati.? Skupaj z državnimi
sekretarji je predstavil položaj, usmeritve in najpomembnejše
naloge šolskega področja. Popravek pravilnika za napredovanje
učiteljev v nazive oziroma poenostavitev postopka bo ena od
prednostnih nalog, je povedal minister. Predstavniki šolskih
sindikatov so ga namreč opozorili, da so roki za podeljevanje
nazivov odločno predolgi, saj trajajo tudi do devet mesecev. Do
konca tega meseca naj bi na ministrstvu ustanovili tako
imenovan strateški svet, ki bo imel več podsvetov. Eden izmed
strateških (pod)svetov bo skrbel za preventivno dejavnost na
področju drog ? tobaka, alkohola in psihogenih drog ? in v ta
namen pripravil dokument o nacionalnem preventivnem
programu proti zlorabi drog. Komisija za pregled dela pri
prenovi šolstva, ki sta jo vodila dr. Janez Bečaj in dr.
Tatjana Vrčkovnik, je v svoje poročilu vladi zapisala, da se
šolski zakoni ne izvajajo dosledno. To velja tudi za spremljanje
poskusnega uvajanja programa devetletne osnovne šole, ki ne
poteka tako, kot zahteva 20. člen zakona o organizaciji in
financiranju šolstva. Poleg tega komisija ugotavlja, da
kurikularni svet ni pripravil izhodišč za kurikularno prenovo
programov, učbenikov in drugega za otroke s posebnimi
potrebami, da še vedno ni prenovljena tretjina programov
poklicnega izobraževanja v šolski organizaciji, prav tako niso
prenovljeni nekateri programi v izobraževanju odraslih.
Na področju visokega šolstva bo glavna naloga ustanovitev
tretje slovenske univerze na Primorskem. Prednostna naloga
bo zadevala tudi izboljšanje pismenosti odraslih, o konkretnih
ukrepih za to včeraj še ni bilo govora. Na vprašanje, ali bo
kakšna novost zadevala verouk v javni šoli, je minister
odgovoril, da v zvezi s tem ne gre pričakovati sprememb. Sicer
pa, je dejal, pri tem ni odločilno njegovo mnenje, ampak
mnenje stroke. Glede bojazni šolskih sindikatov, da utegne
imenovanje osnovnošolskih ravnateljev znova postati
pristojnost lokalnih skupnosti, je dr. Lovro Šturm odgovoril, da
tega zakonskega predloga ni vložila vlada, temveč poslanec
SDS.

7. 7. 2000 Predsednica letošnjega Seminarja slovenskega
jezika, literature in kulture, dr. Irena Orel, je predstavila razvoj
in letošnje razsežnosti mednarodnega uveljavljanja
slovenistike. Prim. Delo 7. 7. 2000, št. 156, str. 8.

8. 7. 2000 Iz Celovca je prispela tale vest: Na zaključni tiskovni
konferenci 1. avstrijskega festivala znanosti ScienceWeek @
Austria 2000 (19.?28. 5. 2000), ki je bila 27. junija t. l. na
Tehniški univerzi na Dunaju, je bila med prejemniki priznanj
tudi članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger, s celovške
slavistike. Sodelovala je s svojim filmskim projektom
Dokumentacija stare ljudske kulture v narečju. Priznanje je
prejelo 10 znanstvenih in 9 šolskih projektov. Na tekmovanju
se je predstavilo skupno 424 prireditev, ki so potekale po vseh
avstrijskih zveznih deželah. Projekti dr. Herte Maurer-
Lausegger so naleteli na dober odmev v najširši javnosti. Od
21. do 31. oktobra 2001 bo s serijo strokovnih predavanj in
filmskih predstavitev gostovala na Japonskem (Tokio, Osaka).

8. 7. 2000 Bolgarska revija za kontrastivno jezikoslovje, ki jo izdaja
sofijska univerzitetna založba Sv. Klimenta Ohridskega, v svoji lanski
številki 3?4
prinaša razpravo Desislave Tabakove o glagolu vrveti v
hrvaškem oziroma srbskem etimološkem slovarju Petra Skoka,
v kateri je upoštevana tudi slovenščina. Kot vse strokovne
publikacije, ki jih prejema Slavistično društvo Slovenije, tudi to
revijo poklanjamo oddelčni slavistični knjižnici na Filozofski
fakulteti v Ljubljani.

MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA
Člane Slavističnega društva Slovenije vabimo, da za Kroniko
Slavističnega društva Slovenije prispevajo najboljša, najduhovitejša, naj-
vprašanja, ki se jih spominjajo s slavističnih brucovanj.

Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967
(mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad:
?Sredi noči, ko se še ne prične sobotna rana ura, zlata ura, so
na seminarju: dva doktorja, en profesor in en asistent. Koliko
peršon je to??
Zelenjad, ki še ni imela dostopa na Paternujeve sobotne
jutranje seminarje za višje letnike, seveda ni vedela, da je
nedavno doktoriranemu Matjažu Kmeclu zaradi tipkarskih
napak pri prepisu bibliografije spodletel prvi poskus
habilitacije za docenta, je kot iz stopa izstrelila, da so to štirje
mučitelji. Nakar se Zeleno carstvo zavzame: ?Kakšna
predrznost, zelenjad ne verjame v moč troedinega profesorja!
To sta ja dve peršoni, profesor in asistent, oba z doktoratom, le
da ga eden še ni unovčil!?
* * *
Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi
dodatno vprašanje: ?Kakšna je razlika med Zorom in
o?? 
Zelenjad ni vedela ali si ni upala izustiti, da zora zjutraj pride, 
Zor odide.

8. 7. 2000 Ker imamo polne kufre vsega, gremo na morje! 

9. 7. 2000 V letošnji peti številki Jezika in slovstva je kot 
uvodnik objavljen nagovor predsednika RS, Milana Kučana, s 
katerim je pozdravil udeležence sprejema v čast 65-letnice SD 
(prim. Kroniko 7. 6. 2000). O povezanosti narodne in jezikovne 
zavesti piše Vesna Gomezel Mikolič; komunikološko izrazje 
analizira Monika Kalin Golob, Mateja Pezdirc Bartol 
obravnava vlogo bralca v literarnih smereh 20. stoletja, Zoltan 
Jan je predstavil razvoj slovenskih slavističnih revij (SR, JiS in 
Slovenščina v šoli), Anka Sollner Perdih pa je prispevala 
članek ob jubileju bibliotekarja Marka Kranjca, častnega 
člana SD, ki mu vsi želimo še mnogo ustvarjalnega poleta.

10. 7. 2000 Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, 
prof. Vlado Pirc, je, tik preden je pobegnil na počitnice, 
sestavil osnutek razpisa za prihajajoče šolsko leto. V 
evropskem 
letu jezikov bo to skupni imenovalec letošnjega
tekmovanja. Več na seminarju mentorjev tekmovanja v Novi
Gorici (novembra) in na spomladanskem posvetu na Vrhniki.
Prosimo, da se na seminar prijavljate šele po kongresu v
Kopru, da ne bo zmešnjav v kupih prijavnic!

11. 7. 2000 Prejeli smo zadnje tri lanske in prvo letošnjo
številko bolgarske revije, ki
ima z rednim izhajanjem podobne težave kot naš Jezik in
slovstvo. Vrsta zanimivih člankov o metodiki literarnega
izobraževanja. Revija je na razpolago v oddelčni knjižnici
ljubljanske slavistike.

13. 7. 2000 Na dan, ko so pred 80 leti fašisti požgali Narodni
dom v Trstu, je italijanska poslanska zbornica sprejela zakon o
zaščiti slovenske manjšine v Italiji (da bi bil veljaven, ga mora
potrditi še senat). Po spominski slovesnosti je v Trstu častna
članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec Paternu, v obnovljeni
stavbi, v kateri sedaj deluje visoka šola za prevajalce in
tolmače tržaške univerze, predstavila zbornik Narodni dom ?
Balkan ob 80-letnici požiga. Prim. Primorski dnevnik 13. 7.
2000, št. 161, str. 2; Primorski dnevnik 14. 7. 2000, št. 162,
str. 5; Novi glas 20. 7. 2000, št. 27, str. 9.

Založba Rokus PRIPRAVLJA SIMPOZIJ SKRIVNI DNEVNIKI BRANJA ali
KAKO POVEČATI PRILJUBLJENOST BRANJA V OSNOVNI ŠOLI
Založba Rokus se trudi povečati priljubljenost branja med
učenci in dijaki v osnovni in srednji šoli. V ta namen
pripravljajo jeseni poseben simpozij. Pripraviti želijo srečanje,
ki bo namenjeno učiteljem in bo zasnovano strokovno, tako
teoretično kot praktično. Na njem bodo nastopili najuglednejši
strokovnjaki s področja književnosti, slovenskega jezika,
bibliotekarstva in vseh, ki s svojim znanjem in izkušnjami
prispevate k širjenju bralnih navad osnovnošolske populacije.
Simpozij bo potekal 10. in 11. novembra v Portorožu.
Za kotizacijo 4990 SIT (+ DDV) prejme vsak udeleženec 7
knjig iz tele izbire:
? ali (Skrivne) dnevnike ustvarjalnega branja 1?4 s
priročnikoma in Skrivne bralne zaklade,
? ali (Skrivne) dnevnike ustvarjalnega branja 5?8 s
priročnikoma in Skrivne bralne zaklade.
Prijave bodo zbirali po prvem septembru, ko bodo poslali na
šole tudi program simpozija in prijavnice.
Za vse informacije in prijave so na voljo na naslovu:
Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana,
tel. 01 540 97 99,faks 01 540 02 77,
e-pošta: seminarji na rokus.com.
Oseba za stike: Lilijana Miklavčič.

Prepričani so, da bo simpozij pripomogel k širjenju bralne
kulture med mlajšimi bralci in da bo prerasel v odmevno srečanje.

14. 7. 2000 Uspeli smo skup spraviti in nakazati simbolične
avtorske honorarje večini sodelavcev novega društvenega
zbornika, ki prinaša gradivo z lanskega slovenskega
slavističnega kongresa v Celju.

15. 7. 2000 Za 133 udeležencev (ter za vse kolege lektorje in
predavatelje) se je zaključil 36. seminar slovenskega jezika,
literature in kulture. Tudi letošnja predsednica, dr. Irena Orel,
je začutila, da bi moral SSJLK napraviti nov korak v razvoju, in
na to potrebo javno opozorila. V zborniku Skripta 4, ki ga je kot
priročnik za učitelje slovenščine na tujih univerzah izdal
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti
v Ljubljani, dr. Ada Vidovič Muha navaja, da slovenščino na
41 tujih univerzah študira blizu tisoč študentov, v celoletno
šolo slovenščine se vsako leto vpiše okrog 70 slušateljev,
poletno šolo pa obiskuje zadnja leta več kot 300 udeležencev.
Prim. Delo 12. 7. 2000, št. 165, str. 8.

15. 7. 2000 Konec kratkega, a intenzivnega lenarjenja v
Starem gradu na Hvaru. Ker je Mme Jan nežno skrbela za
srebrnega soproga, se ni pripetilo nič pretresljivega (npr.
opekline v senci, prehlad ob 34 oC ...), pa tudi vrli Dalmatinci
so prijazno prihranili ohladitev (v tem času je na Hvaru drugič
deževalo med letošnjo sezono). Žal so tako kot tiste kapljice
skupaj s samoupravnim socializmom poniknili tudi nekdanji
popusti za deževne in snežne dni. Tako smo se vrnili z nekaj
fosili (tiste največje smo pustili za kolege, ki nam bodo sledili)
in enim zanimivim kamnom.

15. 7. 2000 Na Oglati mizi revije Sodobnost (št. 6), ki je bila
posvečena Slovencem in njihovemu skupnemu prostoru, je
častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, razkril, kako se je kot
kulturni minister s svojo stoenko vozil preko jugoslovanskih
meja in kakšne posledice ima zaton ideje o enotnem
slovenskem kulturnem prostoru in policentričnem kulturnem
razvoju. Na dan je potegnil Vrazovo pismo Prešernu, v katerem
se ta naš uskok na svoj način zaveda, da je za obstoj naroda
pomemben vsak Slovenec, ker je naš narod tako majhen: Nikoli
[ne bo toliko slovenskih kupcev], da bi bilo mogoče kriti stroške
za tisk. Še najmanj pa, da bi slovenski pisatelj mogel pošteno
živeti od prihodkov svojih del. Dokler literati takšnega jezika ne
morejo gojiti, niti takega upanja, tako dolgo ne more biti take
književnosti. Kultura vsakega jezika, ki bi želela kaj pomeniti v
svetu, se mora opirati na vsaj pet- do šestmilijonsko ljudsko
množico. Madžari imajo tri do štiri milijone prebivalcev in vendar
glede na svoje veliko bogastvo in največje žrtve bogatinov, to se
pravi mecenov, ne morejo doseči nikakršnega pomena. V
razdelku recenzij ocenjujejo zbirko Cirila Zlobca Samo ta dan
imam Jože Pogačnik in Miran Košuta, Jukićev roman
Pardon, madame pa Lucija Stepančič. Član SD, Marko
Kravos, sodeluje v anketi o predobletnici zadnje slovenske
knjige (prim. Kroniko 11. 6. 2000) ter v prispevku Drevo in
krošnja opozarja: V vsakem človeku je namreč še druga
dimenzija, ne samo idilično drevo z jabolki. Postojnske jame
namreč. Kot veste, so nastali ti davni čudeži v milijonih let. In so
strašne posode teme in praznine. Trdo kamenino, ki je
sublimirani sprimek školjk iz davnih morij, raztaplja voda. Voda
kot tok časa, kot zgodovina. In kamen kot tla, v katera so
vraščeni ljudje. Zdaj se, ko jih kot turisti gledamo s pomočjo
umetne luči in vodnika, tem votlinam čudimo. Kakšna
fantastična ekshibicija strasti in fobij v podzemlju naše duhovne
hiše! ?
Naročila: Revija Sodobnost, Cankarjeva založba, Kopitarjeva 2,
1000 Ljubljana.

19. 7. 2000 Letošnja šesta številka Jezika in slovstva prinaša
vsega pet prispevkov. Tomaž Sajovic objavlja razpravo
Umetnostno besedilo in jezikoslovje, ki jo je v glavnih obrisih
predstavil na letošnjem celjskem slavističnem kongresu,
Darinka Soban analizira prevode Prešernovih pesmi v
švedščino, Mateja Pezdirc Bartol zaključuje svoj prispevek o
vlogi bralca v literarnih smereh 20. stoletja, recenziji sta
prispevali Darija Jakše in Katerina Veljanovska. Do
zaključka letnika 1999/2000 bosta izšli še dve številki.

20. 7. 2000 Delo poroča, da so se v Novem mestu prejšnji
teden končale 12. jezikovne počitnice 45 osnovnošolcev s
Koroške. Prim. Delo 20. 7. 2000, št. 167, str. 12.

20. 7. 2000 Enajst najvidnejših literarnih kritikov (domala vsi
so člani SD) je v današnjih Književnih listih izpovedalo svoj
kritiški kredo. Prim. Delo 20. 7. 2000, št. 167, str. 14
(Književni listi).

21. 7. 2000 Iz Dravograda prihaja razveseljiva vest, da je junija
t. l. uspešno prestala habilitacijo na mariborski univerzi in
postala izredna univerzitetna profesorica dr. Silvija Borovnik.
Iskrene čestitke za nazaj in najboljše želje za naprej!

22. 7. 2000 V dvojni, poletni številki revije Primorska srečanja
(št. 231/232, str. 587?597) častni član SD, Milko Matičetov,
nadaljuje ofenzivo za sveto pravico, da bi nam v poletni
sredozemski vročini peli škržadi in ne kranjski škržati, saj je
znan le en primer, da jim je nekoč, v Vodnikovih časih, enkrat
zapel en, na Vrhniki izgubljeni tovrstni muhec. Poleg tega
Bojan Bratina ocenjuje najnovejšo zbirko častnega člana SD,
Cirila Zlobca, Samo ta dan imam; drugi član SD, Mihael
Bregant, analizira zbirko tržaško-sežanskega pesnika Ivana
Tavčarja; Zdenka Lovec predstavlja našo simpatizerko Jolko
Milič; Borut Koloini dopolnjuje svoje prejšnje objave iz
korespondence Kosovelovih; Zoltan Jan je prispeval obsežen
prispevek o trojni spirali literarnega ustvarjanja Bogomira
Magajne; častni član SD, Janez Dolenc, piše o dvestoti knjigi
Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, devetem zvezku
Aškerčevega Zbranega dela. Kogar zanimajo še drugi, za
slaviste zanimivi prispevki (npr. o Goriških grofih, o gostoljubju
v antični Grčiji itd.), lahko naroči revijo pri Kulturnem društvu
Primorska srečanja, p. p. 242, 5001 Nova Gorica.

* * *
Razlagalno pripovedko o nastanku Cankarjeve založbe,
Cankarjevih nogavicah in njegovi materi si preberite v reviji.
Goran Arh: Ena leva, ena desna, Primorska srečanja 2000,
št. 231/232, str. 601?603

23. 7. 2000 Iz deževno obarvane zlate Prage prihaja vest, da se
je zaključilo večletno garanje dr. Jasne Honzak Jahič, ki je
na ljubljanski Filozofski fakulteti 26. maja t. l. uspešno
zagovarjala svojo doktorsko tezo. Iskrene čestitke in srečno
roko pri izbiri delovnega mesta (za univerzitetno učiteljico jo
hočeta imeti kar dve univerzi)!
To je enajsti uspešno zaključeni podiplomski študij in deseti
doktorat letnika, ki je bil matrikuliran v akademskem letu
1967/68 in mu je bil mentor tedanji asistent Jože Koruza. Vsi
?podiplomci? so ta del študija opravili po ovinkih ob delu, le
dva so povabili na ljubljansko filozofsko fakulteto, pa še to ne
na slovenistiko.

24. 7. 2000 Medtem ko nekateri užitkarijo na morju, je tajnica
SD zbrala podatke o kolegih, ki so pred zaključkom
akademskega leta uspešno zaključili podiplomski študij na
Univerzi v Ljubljani:
26. maja je Jasna Honzak Jahič doktorirala s tezo Slovensko
strokovno izrazje 19. stoletja s poudarkom na čeških vplivih;
1. junija je Jožica Narat doktorirala s tezo Semantika
samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja;
18. junija je Elizabeta Bernjak doktorirala s tezo
Jezikovnosistematski razlogi primanjkljaja v slovensko-
madžarskem stiku;
20. junija je Andreja Žele doktorirala s tezo Vezljivost v
slovenskem knjižnem jeziku;
6. julija je Alenka Jenstrle-Doležal doktorirala s tezo Mit o
Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20.
stoletja.
Vsem iskrene čestitke in vso srečo pri nadaljevanju poklicne
poti!

24. 7. 2000 Na Osnovni šoli Domžale se pričenja deveta
poletna šola slovenskega jezika za 61 otrok iz 15 držav.

28. 7. 2000 Tudi kolegica in kolegi na poletni šoli slovenskega
jezika, ki jo je pripravil in izvedel Center za slovenščino kot
drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, so si
oddahnili. Lepega poletnega večera so izdali Pošopis in
zaključili garanje na sklepni slovesnosti pred Dijaškim domom
Poljane v Ljubljani.

27. 7. 2000 V obsežnem članku Besedilo kot ?mozaik
atov? 
Jelka Kernev Štrajn razmišlja o najnovejših knjigah dr. 
Marka Juvana Intertekstualnost in Vezi besedila. V današnjih 
Književnih listih najdemo tudi oceno Jukićeve knjige Pardon, 
madame (Igor Bratož) ter napoved izida Kmeclovega in 
Šömnovega scenarija za televizijski film o Prešernu, ki ga 
bomo gledali jeseni. Prim. Delo 27. 7. 2000, št. 173, str. 13, 14 
(Književni listi).

29. 7. 2000 V Pismih bralcev se je spet oglasil Ivan Tomažič in 
poučil dr. Vero Smole, ujetnico ?zmotne predstave o nastanku 
slovanskih jezikov šele okoli 1. stoletja po Kr.?, da je skrajni 
čas, ?da se otresemo zlagane označbe pritepencev pod pritiskom 
Avarov? in seveda sprejmemo njegovo trditev o Venetih, davnih 
prednikih Slovencev. Prim. Delo 29. 7. 2000, št. 175, str. 30 
(Sobotna priloga). Kasneje ga je zgodovinar Željko Kumar malo 
okrcal.

24. 7. 2000 Rezultati prvega roka izbirnega postopka za vpis v 
prvi letnik v letu 2000/2001

29 .7. 2000 V Večeru Jasna Snežič poroča, da je letos 770 
kandidatov vložilo zahtevo za vpogled v izpitne pole pri enem 
ali več maturitetnih predmetih. Mladi so najbolj nezaupljivi do 
objektivnosti ocenjevanja pri materinščini, matematiki in 
angleščini. Lani je vpogled zahtevalo 90 maturantov pri 
slovenskem jeziku, 57 pri matematiki in 35 pri angleškem 
jeziku. Skupaj se je lani pritožilo 138 kandidatov, v letu 1995 
le 28 k
andidatov. Letos je pričakovati skupaj okoli tisoč
pritožb.
Vsa sredstva javnega obveščanja trdovratno molčijo, da so
ocenjevalci ob začetku počitnic dobili obračune za krvavo
prislužene honorarje in skopo obvestilo, da jih bodo prejeli
enkrat jeseni, zato naj si ne delajo iluzij, da ga bodo zapravili
na počitnicah.

30. 7. 2000 Konec potepanja po Danski, kjer so vse spomenike
zgradili v 10. stoletju, pa so potem do danes nekajkrat
pogoreli. Vseeno smo videli Kronborg, ki ga Shakespeare ni.

1. 8. 2000 S slovesnostjo v križnem hodniku frančiškanskega
samostana se je v Kopru včeraj pričela 7. poletna šola
slovenščine Halo, tukaj slovenski Mediteran, ki se je letos
udeležuje 36 slušateljev iz 12 držav. Prim. Delo 1. 8. 2000, št.
177, str. 6; Primorski dnevnik 2. 8. 2000, št. 178, str. 10;
Primorske novice 4. 8. 2000, št. 62, str. 9.

3. 8. 2000 Fotokopiranje ne škodi le knjigi, pač pa je tudi
kaznivo dejanje in kršenje avtorskih pravic, ki jih sankcionira
zakon. Tudi šole bi/bodo morale plačevati posebne dajatve za
kopiranje iz delovnih zvezkov in drugega gradiva. Prim. Delo 3.
8. 2000, št. 179, str. 3.

4. 8. 2000 Pravilo, da so upokojenci najbolj zaposleni ljudje,
potrjuje član SD, dr. Milan Dolgan, ki nas obvešča, da je za
Enciklopedijo Slovenije zaključil geselski članek o učbenikih
slovenskega jezika, ocenil novi srednješolski učbenik Na pragu
besedila in napisal razpravi Prešernov sonet Marskteri romar
ter Dva tipa Prešernovih sonetov. Drugo zakonitost, da
upokojenci nikoli nimajo časa, pa dr. Milan Dolgan potrjuje
kot izjema, saj pravi, da je pripravljen gostovati na šolah,
aktivih ali v pokrajinskih društvih in predstaviti svoje poglede
ter svetovati iz svoje bogate prakse. Naslov: dr. Milan Dolgan,
Melikova 84, 1000 Ljubljana, tel. (061) 127 33 17.

ČLANARINA
Članice in člane, ki sami s položnico poravnajo članarino,
prosimo, da od bančnega ali poštnega blagajnika zahtevajo
vpis svojega imena v blagajniško evidenco, sicer ne vemo,
kdo je poravnal članarino, ker nam sporočijo le šifro nakazila,
poizvedovanje pa stane več, kot znaša članarina.
NEKATERE POŠTE NISO OPREMLJENE ZA VNOS IMENA
PLAČNIKA, KAR ZAHTEVA OKENCE ?SKLIC NA ŠTEVILKO? V
SPODNJEM DELU POLOŽNICE, V KATERO SMO ZAPISALI
ŠIFRO 88. NA BANKAH NI TEŽAV, JE PA DOBRO ZAHTEVATI
VNOS VAŠEGA IMENA, SICER PRIHAJA DO NAPAK PRI EVIDENCI VPLAČIL.
Za leto 2000 znaša članarina že četrto leto 3000 SIT, socialno
ogrožene pa lahko oprostimo plačila, vendar naj nas s svojim
položajem seznanijo. Društvena pravila v 16. členu
predvidevajo prenehanje članstva za tiste, ki ne plačujejo
članarine. Tudi sicer se ne moremo strinjati s tistimi kolegi,
ki pričakujejo, da jim bodo drugi kolegi krili stroške, ki jih
njihovo članstvo vendarle povzroča. Kdor meni, da je društvo
premalo dejavno in učinkovito, naj se pridruži peščici
delavnih in prispeva k boljšemu izpolnjevanju naših nalog in
doseganju skupnih ciljev. (Kakšno usodo so zaradi
osamljenosti dvakrat doživeli delujoči v Akademiji
operosorum, vemo!)
Članarina spada po našem mnenju med olajšave za
dohodnino, zato na položnico napišite, da gre za prostovoljni
prispevek nepridobitnemu društvu. Seveda zaenkrat ni
nobene ovire, da članarine ne bi poravnale šole oziroma
ustanove, kjer so kolegice in kolegi zaposleni, vendar naj ne
pozabijo poslati še kopije virmana in sporočiti imen članov, za
katere je članarina plačana.
Če članarino poravnate sami, lahko poveste, koliko ste
prihranili šoli pri kotizaciji za seminar, ki se ga želite
udeležiti, in gotovo boste imeli prednost. Če vam članarino
plača šola, jih lahko prepričate, naj ne mečejo stran denarja,
ko vam ne bi dovolili udeležbe na seminarjih našega društva
z znižano kotizacijo.
Kopijo položnice shranite, ker boste z njo uveljavljali članske
ugodnosti, med drugim tudi znižano naročnino na Slavistično
revijo, Jezik in slovstvo, Slovenščino v šoli, popuste pri
nakupu knjig, kotizacijah ...
Podatki o višini članarine in računu so na koncu glasila v
okvirčku: Prijavnica za nove člane.
Hvala vsem, ki so članarino že poravnali!

5. 8. 2000 V današnjem Večeru poročajo o reviji Literatura (št.
109?110, julij ? avgust 2000): Srž uvodnika Andreja Koritnika
je natančno povzeta v naslovu: Odločilni trenutek slovenistike.
Avtor meni, da kriza slovenistike nedvomno obstaja in da bi se
morali tako veda kot družba bolj zanimati za njen položaj.
Intervjuvanec Mateja Bogataja je Vinko Möderndorfer. Končata:
?... verjamem, da človek za srečo ne rabi veliko, miren kot,
kapljo alkohola in pa dobro knjigo, in ne nazadnje, verjamem,
da je Komunistični manifest knjiga prihodnosti. To je edina
knjiga, ki ji je uspelo spremeniti svet (vsaj začasno), in vsi, ki
ustvarjamo, si najbrž želimo isto: da bi naše sanje
spremenenile svet.? V Refleksiji objavlja Janez Vrečko članek
Inspiracija, dionizično in apolinično. Razmišlja o dveh grških
načinih razumevanja inspiracije, o imaginativnem in
intelektualnem navdihu. Andrej Koritnik ocenjuje knjigo
Intertekstualnost Marka Juvana.

7. 8. 2000 Ob prazniku občine Sežana bodo v Tomaju 25.  in
26. avgusta otvoritvene slovesnosti ob prenovljeni domačiji
Kosovelovih in ureditvi spominske zbirke. V petek bosta dr.
Marija Pirjevec in dr. Janez Vrečko predstavila dvojezično
antologijo Srečka Kosovela Ves svet je kakor ..., ki jo je
prevedla in uredila Jolka Milič. Prim. Primorski dnevnik 11. 8.
2000, št. 186, str. 2. Iz Večera (18. 8. 2000) povzemamo nekaj
o postavitvi spominske zbirke: Spominska zbirka, posvečena
celi družini Kosovel in njihovim prijateljem, je predstavljena in
postavljena kot vozlišče in zbirališče. Zaradi razporeditve
prostorov je zbirka v spodnjih sobah hiše, in sicer bo prvi
sprejemni prostor namenjen družinskim prijateljem in
znancem, s katerimi so Kosovelovi vzdrževali stike, drugi
prostor, bivša kuhinja, pa bo namenjen družini. V zbirki bodo
razstavljeni družinski predmeti, dokumenti in fotografije, ki
pričajo o življenju Kosovelovih. Med drugim bodo
predstavljena objavljena dela Srečka in Stana Kosovela;
knjižna zbirka bo razstavljena v spodnjih prostorih in na
stopnišču, saj je zaradi obsežnosti ne morejo zbrati v enem
prostoru. Ohranjena je v celoti, saj le takšna lahko priča o
široki izobrazbi, razgledanosti in kulturnem dometu njenega
ustvarjalca oziroma lastnika v času nastajanja. Velikost zbirke
(ta obsega nad 2800 bibliografskih enot) ne nazadnje priča tudi
o tem, kako veliko denarja je bila družina Kosovel pripravljena
dati za knjige. Te bodo zložene v omare oziroma na posebej
prirejenih knjižnih policah, ki so bile pred kratkim izdelane v
ta namen in se zapirajo s steklenimi vrati, da ščitijo knjige
pred prahom in nepooblaščenim brskanjem. Dragocenejše
knjige so zbrane v prvem spodnjem prostoru. V obnovljeni
domačiji Kosovelovih so na ogled tudi slike, ki so predvsem
dela moža Karmele Kosovel Alfonza Graberja (med njimi pa sta
tudi dve deli Vena Pilona). Slike so prej visele po stenah vseh
prostorov hiše ? tako bo tudi zdaj, saj jih je preveč, da bi jih
lahko obesili le v pritličju.

MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA
Člane Slavističnega društva Slovenije vabimo, da za Kroniko
Slavističnega društva Slovenije prispevajo najboljša, najduhovitejša, naj-
vprašanja, ki se jih spominjajo s slavističnih brucovanj.

Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967
(mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad:
?Kaj se zgodi, če se spečata družbena in subjektivna
identiteta??
Zelenjad, ki še ni preštudirala poglavja o liriki v delu
Slovenska književnost 1945?1965, s katerim se je strokovni
javnosti drugič kolektivno predstavila ekipa literarnih
zgodovinarjev na ljubljanski slavistiki, seveda ni vedela za
partizanske pesmi Borisa Paternuja in za pravilen odgovor:
?Tedaj literarni zgodovinar napiše prvo intimistično liriko v
obdobju
.? 

Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi 
dodatno vprašanje: ?Kateri je najpomembnejši terminus 
technicus na serb
okroatistiki??
Ker se nebogljena zelenjad še ni pripravljala na delni
diplomski izpit iz jugoslovanskih književnosti, ni vedela, da je
to beseda jeli, pogosto mašilo prof. Štamparja.

7. 8. 2000 Član SD, dr. Lado Kralj, v Delovi rubriki XX.
stoletje nadaljuje z objavljanjem gledaliških portretov. Prim.
Delo 7. 8. 2000, št. 182, str. 5.

9. 8. 2000 Današnji Dnevnik prinaša daljši članek o
elektronskih izdajah slovarjev:
Za elektronske izdaje slovarjev na CD-ROM-ih skrbi pri nas le
založba DZS, edina izjema je Evropski slovar (slovensko-
angleško-nemško-francosko-italijansko-španski), ki ga je že
leta 1994 izdala Mladinska knjiga. DZS jih je doslej izdala šest,
Slovar slovenskega knjižnega jezika in pet slovarjev za tuje
jezike: Veliki angleško-slovenski slovar, Slovensko-angleški
slovar, Veliki nemško-slovenski slovar, Veliki slovensko-
nemški slovar in Veliki italijansko-slovenski slovar. Huda
pomanjkljivost je, da na CD-ROM-ih niso odpravljene napake
knjižnih izdaj

. 10 8. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 185, str. 13) častna
članica SD, dr. Helga Glušič, ocenjuje roman Mihe Mazzinija
Telesni čuvaj, ki ga je izdala Študentska založba v knjižni zbirki
Beletrina.

10. 8. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 185, str. 14) častni
član SD, prof. Janko Moder, opisuje svoje doživetje na
ljubljanski Pleteršnikovi ulici, kjer je nekoč stanoval Franc S.
Finžgar, ki mu je kot izžrebancu revije Mladika izročil nagrado,
po katero je prišel iz Dola pri Ljubljani peš in premočen kot
cucek.

11. 8. 2000 Tudi z lekcijami iz slovenščine lahko zaslužite,
pravi v današnjem Večeru Američan Brinton Timothy
Newland, ki je dve leti kot mormonski misijonar preživel v
Sloveniji in se je ponovno vrnil k nam. ?Slovenščina je kar
težek jezik. Največje probleme imam z izgovorjavo črke r. Tudi ž
ni preprost. Všeč pa mi je, da en glas  ponavadi predstavlja le
ena črka, tako da večkrat besede pišete, kot jih
ovorite,? 
pravi  21-letni mladenič iz ameriške države Utah. In v tekoči 
slovenščini dodaja: ?Ko sem se  vrnil iz Slovenije v ZDA, sem v 
centru za misijonarje poučeval slovenščino. Zaslužil sem  devet 
dolarjev na uro (pribl. 2000 tolarjev, op. p.).? Slovensko govori 
tudi doma, se pošali,  predvsem v pogovoru z bivšimi 
misijonarji, ko dekleta ne smejo slišati njihovih skrivnosti.

11. 8. 2000 Na novinarski konferenci je dr. Darja Piciga med 
drugim povedala, da se bo strateški svet za vzgojo in 
izobraževanje, posvetovalni organ ministra za šolstvo in šport, 
katerega predsednica je, v naslednjih mesecih ukvarjal 
predvsem s sistemskimi rešitvami in prenovo predšolske 
vzgoje, osnovne in srednje, z učenci s posebnimi potrebami, 
funkcionalno pismenostjo mladine in odraslih ter z nekaterimi 
drugimi področji, med njimi z razvojem visokega šolstva. ?Že od 
leta 1992 naprej so številni strokovnjaki, starši in učitelji 
kritizirali novosti v osnovni šoli ? zunanjo diferenciacijo v 8. in 
9. razredu, obvezno zaključno preverjanje znanja ob koncu 
osnovne šole, ko lahko učenec, ki je vseh devet razredov izdelal 
pozitivno, pa mu pri ,mali maturi? pač spodleti, ostane brez 
priznane osnove šole. Ne gre torej za vprašanje devetletka ? da 
ali ne, ampak za dileme, ali ima model devetletne osnovne šole, 
ki se poskusno izvaja, dovolj podpore med strokovnjaki, starši 
in učitelji, da ga bo mogoče uspešno uvesti v vse šole.? Ponovila 
je stališče, da sedemnajstčlanska nacionalna komisija za 
spremljanje uvajanja devetletke v letu in pol kljub velikim 
porabljenim sredstvom ministrstvu ni oddala niti enega stavka 
poročila, torej svoje naloge ne izvaja v skladu z zakoni. Tako ni 
na voljo kakovostnih podatkov o poteku prenove. Dr. Piciga pa 
je opozorila na neusklajenost pri zakonskih in podzakonskih 
aktih o pristojnostih, pa tudi na terminološke nejasnosti o tem, 
kako ocenjevati prenovo. V naslednjem šolskem letu naj bi bilo 
mogoče predlagati nujne popravke programov strokovnemu 
svetu in po potrebi tudi nujne popravke šolske zakonodaje 
državn
emu zboru.  Prim. Delo 12. 8. 2000, št. 187, str. 2;
Dnevnik 12. 8. 2000 itd.

12. 8. 2000 Potepanje od Planine Razor mimo pašnev planink
do Globokega, kjer smo pokukali s tolminske na bohinjsko
stran. En fosil se je izkazal za konglomerat, ostali so bili po
mnenju Mme Jan (tokrat v vlogi šerpe) nepripravni za pot v
dolino in se je uprla, da bi jih pretovorila v nahrbtniku, ki ga je
nosila.

Po 9 letih je ponovno izšla četrta, prenovljena in razširjena izdaja
SLOVENSKE SLOVNICE dr. Jožeta Toporišiča.
V njej so združeni dosežki jezikoslovnih prednikov, mlajših
jezikoslovcev in avtorjevega 40-letnega znanstvenega
raziskovanja. Prepričani smo, da je bodo veseli vsi, ki se
ukvarjajo s slovenskim jezikom ? profesorji, študentje, dijaki,
knjižničarji, uredniki, novinarji, publicisti, raziskovalci in
znanstveniki naj-različnejših strok.
Dr. Jože Toporišič: ?Svoji slovnici bi zaželel, da bi jo rod za
nami v novem stoletju in tisočletju nadgrajeval in nadgradil
tako, kakor se je naš rod trudil biti vreden nadaljevalec
slovenskega jezikoslovnega dela pred seboj, naj je šlo za
slovar, slovnico ali pravopis.?
Veklikost: 17 x 24 cm,  obseg: 924 strani,  cena z DDV 11.500
SIT, za člane Slavističnega društva Slovenije 10.000 SIT,
plačljivo v dveh obrokih. Dodatna pojasnila in naročila:
Založba obzorja, Partizanska 3-5,  p. p. 157, 2000 Maribor
(ložba obzorja, Partizanska 3-5,  p. p. 157, 2000 Maribor (tel.
02 228 31 21 in 02 228 31 22, faks 02 223 213, elektronska
pošta prodaja na zalozba-obzorja.si.)

12. 8. 2000 V Večeru poročajo, da je pri Založbi Obzorja je v
začetku julija izšla četrta, prenovljena in razširjena izdaja
znanstvene slovnice akad. dr. Jožeta Toporišiča, častnega
člana SD. V njej so združeni dosežki jezikoslovnih prednikov,
mlajših jezikoslovcev in avtorjevega 40-letnega znanstvenega
raziskovanja. Pri založbi so prepričani, da je bodo veseli vsi, ki
se ukvarjajo s slovenskim jezikom ? profesorji, študentje,
dijaki, knjižničarji, uredniki, novinarji, publicisti, raziskovalci
in znanstveniki najrazličnejših strok.

12. 8. 2000 Na stotine italijanskih univerz in tisoči
univerzitetnih sodelavcev z grozo pričakuje, kaj bo prinesel
sklep ministrstva za visoko šolstvo, ki je odločil, da se z letom
2001/2002 spet enkrat reformirajo univerze. V imenu Evrope
bodo uvedli model anglosaškega študija (diplomo prve stopnje
po triletnem študiju in specialistično po nadaljnjih dveh letih).
Veljal bo kreditni študij, ki bo poleg izpitov upošteval tudi vaje,
laboratorijsko delo, delovno prakso itd. Študent bo za vsak
letnik potreboval 60 točk. Na koncu prvega triletja in drugega
dvoletja bo možen vpis za  dodatno izpopolnjevanje (master), za
nekatere poklice je predvidena tudi podiplomska specializacija
in znanstveni doktorat (podiplomski študij je v Italiji šele v
povojih). Prim. Primorski dnevnik 12. 8. 2000, št. 187, str. 5;
www.univ.trieste.it/dida ttica/riforma.

13. 8. 2000 Moskovsko Društvo dr. France Prešeren nam je
poslalo dvojezično knjigo (v ruščini in slovenščini) Pavla
Tulajeva Veneti, predniki Slovanov. Zanimiv dodatek o
dejavnosti društva.

* * *
Leta 1971, na brucovanju letnika, matrikuliranega 1967
(mentor Jože Koruza), so Zeleno carstvo vprašali zelenjad:
?Kako se, ne po topoumni, pač pa po Topijevi metodi pride iz
povedi 'Andrej opazuje martinčka in čebelice' do gaganja??
Zelenjad, ki še ni imela eksistencialne izkušnje ene izmed
kolegic na izpitu SKJ I, seveda ni vedela, da se najprej
vprašaš po prvem stavku: ?Si ga videl?? potem pa ti profesor
pomaga: ?No, kolegica, ste ga? No, ste ga, ste ga, ga?? Nakar
dobiš peruti in odletiš iz kabineta, sfrči pa ti še nekaj kolegov,
ki so na vrsti neposredno za tabo, dokler čakajoči s skupnimi
močmi ne zbezajo pravilnega odgovora v srednješolskih
učbenikih SKJ I, SKJ II, SKJ III ali zapiskih višjih letnikov,
čeprav naj bi bila za izpit SKJ I neuradno in z namigi
predpisana le SKJ I in II (Slovenska slovnica še ni izšla, na
obzorju se je šele kazal SKJ IV).
* * *
Zeleno carstvo je bilo gnade polno in je postavilo zelenjadi
dodatno vprašanje: ?Ali se v slavističnih vojnah še vedno
uporablja težko orožje??
Ker zelenjad ni vedela za izjavo v seminarju, da tedaj nihče ni
delal diplomske naloge iz jezika le zato, ker so profesoričini
kolegi delali nelojalno konkurenco in ker ni imela pojma o
polemiki med Paternujem in Pogačnikom ob izidu prvega
zvezka literarne zgodovine slednjega, se ni domislila
pravilnega odgovora: ?Ne, ker Breda ne sodeluje v nelojalni
konkurenci literarnih zgodovinarjev.?
* * *
Zeleno carstvo je bilo gnade polno in ni hotelo posnemati
Topija, zato je postavilo zelenjadi rešilno vprašanje: ?Ali je
Breda farbenblind?? Zeleno ni nikoli zrelo, zato zelenjad ni
vedela za odgovor: ?Je, ker vidi povsod rdečo nit.?
* * *
Tako so Zeleno carstvo skozi prerez historiata s primerjavo
zapopadkov Liepsa, Cassirerja in Ingardna konstatirali
implicite vsebovano relevantno sekundarno semantično polje,
da novo generacijo brucov lahko brez škode vključijo med
nadaljevalce svetle tradicije slavistike, in so nazdravili SKJ-u,
JiS-usu, SR-anju in vsem generacijam starih bajt.
* * *
Bruci so v nadaljevanju nazdravljanja prehiteli stare bajte in
jim prevzeli vsa prenočišča v bližnji okolici črnuškega kampa
in tamkajšnje gostilne, kjer je bilo brucovanje, kar je bilo v
tistih časih, ko noben študent ni imel avta, usodno. Tako so,
potem ko je zmanjkalo vina in denarja ter so jih dokončno
postavili pred vrata, po Murnovem zgledu peš pospremili
vozače do kolodvorske restavracije (slin niso cedili, ker so se
že kazali znaki mačka in izsušenosti), nato pa so se v lepem
pomladnem jutru odmajali v študentsko naselje.

15. 8. 2000 Malomeščanski vzpon na Male Golake (ki so višji
od Velikih Golakov in sploh niso goli), za konec pa še mimo
mogočnega javorja (iz njegove rogovile 6 metrov od tal raste
skoraj 2 metra visoka smreka) do Paradane, ledenice, iz katere
so vozili led s Trnovskega gozda do Trsta in od tod celo do
Egipta, kjer je bil še vedno uporaben.

15. 8. 2000 O prevajanju Prešerna v italijanščino in o
pesnikovi poti v italijanski svet sta spregovorila častna članica
SD, prof. dr. Marija Pirjevec, in prevajalec Giorgio
Depangher. Intervju za Primorski dnevnik je pripravila
predsednica Skupine ?85 Patrizia Vascotto. Prim. Primorski
dnevnik 15. 8. 2000, št. 189, str. 9.

16. 8. 2000 V 49. številki revije Otrok in knjiga med drugim
objavlja Marjana Kobe razpravo o sodobni pravljici, častna
članica SD Alenka Glazer obravnava perspektivo v zgodnjih
Župančičevih otroških pesmih, Tatjana Hodalin piše o listu
Zvonček (1900?1939), objavljajo pa tudi prispevke s četrtega
srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski
Soboti.

SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
O javni predstavitvi mnenj o zakonski ureditvi slovenščine kot
uradnega jezika Republike Slovenije so med drugimi poročali:
Delo 6. 6. 2000 in 17. 6. 2000; Dnevnik 6. 6. 2000, Večer 6.
6. 2000, Primorske novice 23. 6. 2000; Mag 21. 6. 2000;
Parlamentarec junija 2000.
Zbornik s prispevki z javne predstavitve mnenj in odmevi v
javnosti bo izšel konec avgusta in bo na razpolago pri
strokovni službi Državnega sveta RS (Šubičeva 4, 1000
Ljubljana).

Iz analize Marjete Verbič o poročanju tiskanih medijev o delu
Državnega sveta RS za junij 2000.

17. 8. 2000 Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ)
med drugim pričakuje, da bo minister za šolstvo in šport
popravil pravilnik o napredovanju v plačilne razrede in
omogočil napredovanje v peti plačilni razred tudi tistim z višjo
izobrazbo. Poenostavljen naj bi bil tudi postopek za
napredovanje v strokovne nazive. Prim. Delo 17. 8. 2000, št.
190, str. 2.

17. 8. 2000 Na včerajšnji tiskovni konferenci je minister za
šolstvo in šport dr. Lovro Šturm povedal, da na j bi
ministrstvo privarčevalo okrog 353 milijonov tolarjev. Poudaril
je, da bodo plače pedagoških delavcev zagotovljene v celoti.
Znano je, da gre za plače učiteljev vsako leto okoli 87 odstotkov
proračuna, ki je lani znašal približno 166 milijard tolarjev. Na
vprašanje, kje bodo varčevali, je minister odgovoril, da bodo
iskali rezerve in sproti poročali o prihrankih. Eden od takšnih
prihrankov je tudi ukinitev avtorskih honorarjev članom
nacionalne evalvacijske komisije (NK), ki jo vodi dr. Janez
Justin. Denar pa naj bi privarčevali tudi iz raznih postavk, za
katere so predstavniki javnih zavodov na posebnem sestanku
povedali, da jih ne bodo uresničili. Prim. Delo 17. 8. 2000, št.
190, str. 2.

18. 8. 2000 Potrditev tistega, kar vsi vemo: še vedno smo slabo
plačani ? ali pa čedalje slabše. Povprečna bruto plača na
zaposlenega v Sloveniji je bila junija 187.817 tolarjev ali za 0,1
odstotka manj kot mesec prej oziroma za 9,5 odstotka več kot
pred letom dni. Realno so se bruto plače junija glede na maj
znižale za 0,7 odstotka, glede na lanski junij pa za 0,2
odstotka. V letošnjih prvih šestih mesecih so zaposleni v
povprečju prejeli po 115.798 tolarjev neto plače, kar je za 9,2
odstotka več od povprečne plače v istem obdobju lani.
Povprečna bruto plača na zaposlenega pa se je v tem
primerjalnem obdobju zvišala za 9,2 odstotka, in sicer na
183.343 tolarjev.

18. 8. 2000 Ljubitelji leposlovja so se zvečer hladili na
Kettejevem molu San Carlo v Trstu in uživali v poslušanju del
Igorja Škamperleta, Borisa Pangerca, Dušana Jelinčiča, Marka
Kravosa, Marka Sosiča, Miroslava Košute. Posedli so vseh sto
sedežev, robnike pomola (danes je preimenovan v Audace),
priveznike, stopničke, ki vodijo v morje. Večer Slovenski
književniki na tržaškem sidrišču je eden izmed serije literarnih
večerov, ki jih je ob podpori tržaške obline pripravila ljudska
knjižnica Quarantotti Gambini, pomagala pa ji je tudi Narodna
in študijska knjižnica ter Skupina '85. Predsednica skupine,
Patrizia Vascotto je vodila večer, na katerem so sodelovali
tudi glasbeniki: oktet Odmevi, pianist Carlo Moser ... Prim.
Primorski dnevnik 19. 8. 2000, št. 192, str. 1, 5.

19. 8. 2000 V 233. številki Primorskih srečanj sta objavljena
referata Silva Faturja (Kratkozgodbena zgradba Kosmačevega
romana Pomladni dan) in Zorana Božiča (Sreča se je ustavila
v Podselu), ki sta bila predstavljena na spomladanskih
Primorskih slovenističnih dnevih, Maša Šipič piše o italijanski
kulturni politiki v Ljubljanski pokrajini, Gizela Polanc-
Podpečan razmišlja o strahu, grozi in tesnobi v poeziji Srečka
Kosovela, Borut Koloini nadaljuje z objavljanjem
korespondence Kosovelovih. Knjigo Silva Faturja Zapiski o
materinščini in njenih mojstrih ocenjuje kolegica  Lidija Božac
iz postojnske knjižnice, ki ni članica SD. Naročila: Kulturno
društvo Primorska srečanja, p. p. 242, 5001 Nova Gorica.

19. 8. 2000 V razpravo o zamenjavi Robbovega vodnjaka s
kopijo se je vključil tudi dr. Peter Weiss in spomnil, kako je
izvirnik sredi ljubljanskega Mestnega trga branila pred
nepridipravi ga. Tatjana Jakac, vdova Božidarja Jakca.
Pijandure, ki so se ponoči vesili po kamnitih podobah, je
oblivala z vodo in obmetava z jajci. Čeprav za sveto stvar ni
izbirala hujših predmetov kot jajca, bi bilo treba izvirnik
zaščititi tako pred brezvestneži kot pred brambovci. Prim. Delo
19. 8. 2000, št. 192, str. 29 (Sobotna priloga).

19. 8. 2000 Letošnji najbolj vroči dan je zaznamoval vzpon
Blegoš. Toliko muh na kupu je mogoče videti le še v Egiptu.
Tulmun z Jero je nekam poniknil. Nobenega kamna za dolino.

20. 8. 2000 Žal nismo prejeli veliko počitniških pozdravov.
Tisti, ki so kot dr. Peter Weiss preživeli počitnice ob
računalniku, nimajo veliko pisati, kdor je računalniško
pismen, je ? tako kot dr. Miran Hladnik ? svoje dogodivščine
na ogled postavil na spletu, druge kolegice in drugi kolegi pa so
se tako sprostili, da so povsem ?odštekali? poklicne razsežnosti
svoje eksistence. Najbolj presunljiva je bila iz Nove Gorice
poslana razglednica Trente: prijateljica predsednice SD Nova
Gorica si je že prvi dan, še v dolini, grdo zlomila nogo in potepa
po hribih je bilo konec, še preden se je začel.



Sodobna slovenska narečna poezija
Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze

SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES V KOPRU
5.?7. oktober 2000

ČETRTEK, 5. 10. 2000
KRISTALNA DVORANA HOTELA KOPER

9.00?10.00    Prihod udeležencev, prijavljanje, prevzemanje gradiv IN
VSTOPNIC.
10.00                OBČNI ZBOR SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
Otvoritev in izvolitev organov zbora.
Poročila o delu in poslovanju.
Razrešitev dosedanjih in volitve novih organov društva.
Razno.

KRATEK ODMOR

12.00        ZAČETEK SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
 KRISTALNA DVORANA HOTELA KOPER

Slovesni začetek: kulturni program, pozdravi gostov,
razglasitev častnih članov in podelitev nagrad
Slavističnega društva Slovenije.

12.30 Akad. prof. dr. Boris Paternu: Moji pogledi na Prešerna

13.00?15.30 ODMOR

15.30     STROKOVNI DEL: CIRIL KOSMAČ IN RAZVOJ POVOJNE SLOVENSKE PROZE
KOPRSKO GLEDALIŠČE
Silvo Fatur, prof.: Kosmačeva romaneskna pripoved kot reka
Jasna Čebron, prof.: Kosmačevi božji otroci in ?bužci? v novelah Marjana
Tomšiča
Mag. Jožica Čeh: Metafora in simbol v Kosmačevi kratki prozi
Dr. Silvija Borovnik: Kosmačevi ženski liki
Mag. Alenka Jensterle-Doležal: Lik norca v slovenski prozi: Tilka in
Tantadruj
Marija Mercina, prof.: Razlitje reke: Medbesedilno branje Pomladnega dne
Dr. Niko Jež: Avtorska strategija v Kosmačevem romanu Pomladni dan
Zoran Božič, prof.: Vprašanje zmage in poraza v Kosmačevi Baladi

 DOPOLNILNI PROGRAM ? ČETRTEK
PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENISTIČNIH PUBLIKACIJ
16.00 VODENI OGLEDI KOPRA IN MUZEJSKIH ZBIRK
18.00 SREČANJE V KNJIGARNI LIBRIS, POGOVOR O FATURJEVEM PREŠERNU
SREČANJA S POEZIJO ALFERIJE BRŽAN V STAVBI SKUPNOSTI ITALIJANOV
20.00 DRUŽABNI VEČER V HOTELU JADRAN;
OBLJUBLJAJO, DA BO ISTRSKO OBARVAN
PETEK, 6. 10. 2000

10.00   STROKOVNI DEL:
 SODOBNA SLOVENSKA NAREČNA POEZIJA (vzporedno delo)
KOPRSKO GLEDALIŠČE

Akad. prof. dr. Jože Pogačnik: Narečna književnost: pojem in razsežnosti
Akad. prof. dr. Franc Zadravec: Roman in narečje
Dr. Jožica Škofic: Od krajevnega govora h knjižnemu jeziku
Mag. Maja Đukanović: Narečna književnost v prevodih
Dr. Marija Stanonik: Sodobna slovenska narečna poezija
Prof. dr. Zinka Zorko: Sodobna prekmurska narečna književnost: Jezikovne
značilnosti
Mag. Julija Balint - Čeh: Literarne značilnosti sodobne prekmurske narečne
književnosti

10.00 OKROGLA MIZA   TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE
ZA CANKARJEVO PRIZNANJE (vzporedno delo)
KOPRSKO GLEDALIŠČE, MALA DVORNA

Vodi Vlado Pirc, prof.

10.00     OKROGLA MIZA DVESTO ZVEZKOV ZBRANIH DEL
 SLOVENSKIH PESNIKOV IN
PISATELJEV (vzporedno delo)
OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA
Vodi Jože Faganel, prof.


13.00-15.30 ODMOR


15.30 STROKOVNI DEL
SODOBNA SLOVENSKA NAREČNA POEZIJA(vzporedno delo)
KOPRSKO GLEDALIŠČE

Prof. dr. Marija Pirjevec Paternu: Vprašanje narečne poezije ob primeru
Benečije in Rezije
Michele Obit: Novejše narečno ustvarjanje v Beneški Sloveniji
Prof. dr. Lojzka Bratuž: Poezija Ludvika Zorzuta
Karmen Kenda-Jež, prof.: Narečnost v besedilih Iztoka Mlakarja
Doc. dr. Rada Cossutta: Istrsko narečje v Čisti vodi Alferije Bržan
Milan Rakovac: Istrsko narečno ustvarjanje
Prof. dr. Zvonko Kovač: Sodobno proučevanje hrvaškega kajkavskega narečnega
slovstva


15.30   PREDSTAVITEV STROKOVNIH PUBLIKACIJ (vzporedno delo)
KOPRSKO GLEDALIŠČE, MALA DVORANA

Zbornik Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana 2000
(dr. Zoltan Jan)
Prešernovi dnevi v Kranju, Kranj 2000 (akad. dr. Boris
Paternu)
Zbornik Annales, Koper 1999 (Vesna Gomezel Mikolič)
Silvija Borovnik: Študije in drobiž, Ravne na Koroškem
1999 (dr. Silvija Borovnik)
Jože Toporišič: Slovenska slovnica, četrta, prenovljena
in razširjena izdaja
        (akad. dr. Jože Toporišič)
Silvo Fatur: Zapisi o materinščini in njenih mojstrih,
Nova Gorica 2000 (Silvo Fatur)
Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno
vprašanje (mag. Alenka Gložančev)
Emil Tokarz: Pułapki leksykalne, Słownik
aproksymatów polsko-słoweńskich, Katovice 2000
        (dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk)
Simona Kranjc: Razvoj govora predšolskih otrok,
Ljubljana 2000 (dr. Simona Kranjc)

V tem delu program še ni dokončen, ker najave še
prihajajo.

15.30   OKROGLA MIZA SLOVENSKI ŠOLSKI SLOVAR
 (vzporedno delo)
OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA

Vodi dr. Peter Weiss;  uvodničarji

DOPOLNILNI PROGRAM

 PRODAJNA RAZSTAVA SLOVENISTIČNIH PUBLIKACIJ
16.00 VODENI OGLEDI KOPRA IN MUZEJSKIH ZBIRK
18.00 SREČANJE V KOSMAČEVI HIŠI V PIRANU
(ZBIRALIŠČE PRED HOTELOM STARI PALACE)
18.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA V OSPU: Tone Partljič:
Gospa poslančeva, izvedba KD Domovina
20.00 LITERARNO BRANJE V GALERIJI LOŽA

SOBOTA, 7. 10. 1999

STROKOVNA POPOTOVANJA

8.00   K vodam, kamnom in besedam slovenske Istre pod
Kraškim robom.  Vodita: Alferija Bržan, prof., Sonja
Tončetič, prof. Sodelujeta Marijan Tomšič in Zvona Ciglič.
Odhod izpred avtobusne postaje ob 9. uri. Ogled Ospa,
Črnega Kala, Podpeči, Hrastovska dolina, Hrastovlje,
Zanigrad, kubeljski Grad, mimo Gradišča po Movraški vali do
Smokvice in Movraža. Vmes kosilo. Vrnitev v Koper ob 18.
uri.

8.00     Kosovelov Kras.   Vodijo: Mirna Udovič Šuman,
prof., Jelka Hodalin, prof. in Pavle Škrinjar, prof. Odhod
izpred avtobusne postaje ob 8. uri. Ogled kraške jame
Vilenica, Sežane (Kosovelova soba, botanični vrt, Černigojev
grob), Tomaja (Kosovelova hiša, pesnikov grob), Coljave
(kosilo na turistični kmetiji), Štanjela (arhitekturne
znamenitosti, Spacalova galerija), povratek mimo Ponikev in
Avberja (če bo čas, krajša postanka). Vrnitev v Koper ob 18.
uri.

8.00    Trst z okolico. Vodita: Vera Tutta Ban, prof., in
Olga Lupinc, prof.   Odhod  izpred avtobusne postaje ob 8.
uri.  Kosilo.  Vrnitev v Koper ob 17. uri. Program bo objavljen
naknadno.

*  *  *
Strokovno posvetovanje so s svojim razumevanjem, strokovnim
in prostovoljnim delom omogočili predavatelji, poleg tega pa
tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in
tehnologijo. Podprli so nas tudi Mestna občina Koper in obalne
občine ter drugi sponzorji, ki so znali prisluhniti našim
prizadevanjem. Organizatorji izvedbe zborovanja so člani
Slavističnega društva Koper, ki so se tudi tokrat izkazali z
znano gostoljubnostjo.Vsem se zahvaljujemo.


ORGANIZACIJSKI NAPOTKI

Prijavite se pisno (obrazec 1,201 ali dopis s potrebnimi
podatki udeleženca in plačnika kotizacije).
Kotizacija (za člane SDS 15.000 SIT, za nečlane 18.000 SIT)
se plača po prejemu računa na tekoči račun Slavističnega
društva Slovenije 50100-678-45265. Kdor uveljavlja članski
popust, prijavnici priloži tudi kopijo položnice o plačani
članarini. Kotizacija se ne vrača, ker je zaradi Zakona o
davku na dodano vrednost to praktično nemogoče.
Neprijavljeni se ne bodo mogli udeležiti kongresa!
Prijav in spremne dokumentacije ne pošiljajte po faksu ali e-
pošti in ne s priporočeno pošiljko, ker nastajajo pri dostavi
nepotrebni ovinki. Prijavnice naj bodo izpolnjene čitljivo.

Rok za prijavo: 10. september 2000. Če je prijav preveč, se
odklanjajo po zaporedju prijav, prednost pa imajo člani
Slavističnega društva Slovenije.

Prenočišče je možno rezervirati:
Hotel Koper, Pristaniška 3, 6000 Koper; tel. 066 210 05 00,
faks 066 210 05 94;
e-pošta: h.koper na terme-catez.si. Enoposteljna soba 9.200
SIT, dvoposteljna soba za eno osebo  7.000 SIT; troposteljna
za eno osebo 6.900  SIT;
Hotel Pristan, Ferrarska  30, 6000 Koper; tel. 05 614 40 00;
faks 05 614 40 40;
e-pošta: hotel na luka-kp.si; internet: www.pristan.si.
Enoposteljna soba 10.000 SIT, dvoposteljna soba za eno
osebo  7.000 SIT; troposteljna za eno osebo 6.000 SIT;
Hotel Vodišek, Kolodvorska cesta, 6000 Koper; tel. 05 639
24 68; faks: 066 39 36 68; GSM: 041 63 48 77; enoposteljna
soba 8.480 SIT, dvoposteljna soba za eno osebo 6.676 SIT;
troposteljna za eno osebo 5.930 SIT.

Ob prijavi se sklicujte na skupinsko rezervacijo hotelskih
sob za udeležence kongresa slavistov v Kopru. Obljubljajo
popust za tiste, ki se prijavijo do 20. 9. 2000.

Hotel Adria Convent, Jadranska 25, 6280 Ankaran,
(približno 10 km od Kopra, lastni prevoz); tel. 05 652 84 43,
faks 05 652 83 20; enoposteljna soba 4.500 SIT, dvoposteljna
soba za eno osebo  3.900 SIT; bungalovi 11.000 SIT.

*  *  *

V četrtek popoldne in v petek bo delo potekalo po
skupinah vzporedno v dveh oziroma treh dvoranah.
Začetek kongresa v koprskem Hotelu Koper, preostalo
delo pa bo potekalo v koprskem gledališču in deloma tudi
v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja in v Hotelu Koper.

*  *  *

Napredovanje. Zborovanje nam je uspelo uvrstiti v Katalog
stalnega strokovnega izobraževanja in bo tudi ovrednoteno s
3,5 točke v skladu s splošnimi pravili. Pogoji in način prijave
so objavljeni v letošnjem Katalogu oziroma so priloženi v mapi
z gradivom. Kdor želi pridobiti za napredovanje točke, ki so
navedene v Katalogu, mora izpolniti predpisane pogoje in
natančno upoštevati navodila (nismo si jih izmislili v
društvu). Poskrbi naj, da potrdi udeležbo (podpisi na
seznamu udeležencev) in odda seminarsko nalogo (navodila
so na posebnem listu). V recepciji zborovanja oddajte
izpolnjene evalvacijske vprašalnike. Upoštevajte, da vse to
opravljamo v prostem času. Veliko nam boste pomagali, če
boste upoštevali navodila in ne boste ustvarjali nepotrebnih
ovinkov in bližnjic, ki zaradi naše množičnosti hitro narastejo
v neobvladljivo pestrost.



V recepciji se čim prej prijavite in dvignite gradivo in
priponko. Neprijavljeni se ne bodo mogli udeležiti kongresa!
Če se boste udeležili družabnega večera, ekskurzije in/ali si
ogledali gledališko predstavo, se tudi čim prej prijavite, da bo
čim manj zapletov z organizacijo. V ceno za udeležbo na
družabnem večeru je poleg programa vključena večerja, v
ceno ekskurzije vstopnine, krajevno vodstvo, avtobusni
prevoz pa tudi kosilo. Če bo zanimanje za določeno ekskurzijo
nesorazmerno, bomo sprejemali prijave le do zasedbe
predvidenih mest.

Na posebnih listih oddajte tudi svoje kritične pripombe in
predloge za poživitev društvenega delovanja, predvsem pa
predloge za seminarje, zborovanje itd. Kaka pohvala poleg
kritik tudi ne bo odveč.

Prispevki z letošnjega zborovanja bodo objavljeni v Zborniku
Slavističnega društva Slovenije 11. Na razpolago je 400
strani obsegajoč zbornik s celjskega kongresa, ki prinaša
pregled današnjega stanja v slovenističnem jezikoslovju.
Naročila: Založba  ZŠ, Zavod RS za  šolstvo, Poljanska 28, p.
p. 2063, 1001  Ljubljana, tel. 061  300 51 00, faks 061  31
02 67.


* * *

Vsem kolegicam in kolegom želimo, da bi si nabrali
ogromno strokovnega znanja, si uspešno izmenjali
strokovne poglede, pridobili vrsto novih izkušenj in
spodbud ter da bi se imeli na strokovnem srečanju kar
najlepše.

Zoltan Jan