[SlovLit] Kronika Slavističnega društva Slovenije, pošilja Zoltan Jan
Miran Hladnik
miran.hladnik na guest.arnes.si
Sre Maj 24 21:11:52 CEST 2000
Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana
Izdajatelj je lastnik glasila. List za člane društva
Glavni in odgovorni urednik:
dr. Zoltan Jan Ljubljana, 25. 5. 2000
http://www.neticom.si/kronika
Letnik 4, št. 18
?Vedno hujša je zadrega, / sonce že do dna nam sega, / jojmene, / kaj bo iz
tega! / Kum, kum, / le pogum, / slišal sem od juga šum!? Proč s spomladansko
utrujenostjo, pogumno zrimo v svetle zarje počitnic, ki so vse bližje. Vse
aktualnejši postaja tudi zakon o slovenskem jeziku, ki ga morda uspemo
uvrstiti v parlamentarni postopek še v tem sklicu državnega zbora. Morda ne
bo odveč vabilo, da čim prej poravnate letno članarino, brez katere ne
moremo uresničiti delovnega programa Slavističnega društva Slovenije. Ko je
treba plačati poštnino, se ne moreš sklicevati na pomen naše dejavnosti, na
to, da tudi mi delamo brezplačno ?
Za nameček pa še voščila ob spominu na dan mladosti: Če že me morete ostati
večno mladi, ostanite vsaj mladostni!
3. 4. 2000 Odmevi na Kroniko št. 17:
? V Kamniku in Šmartnem v Tuhinju je članica SD, prof. Marjeta Humar,
pripravila bogat dvodnevni simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu (1679?1759).
Srečanje, na katerem so sodelovali tudi člani našega društva, je potekalo
16. in 17. marca, pa žal zanj nismo pravočasno izvedeli.
? Članica SD, dr. Marija Stanonik, je že pred tremi leti v intervjuju
(Družina 2. 3. 1997, št. 9, str. 16) izrazila isto misel o mučeništvu
Lojzeta Bratuža, kot so jo primorski slavisti zbrani na simpoziju o Ljubki
Šorli (prim. Kroniko 17. 3. 2000).
? Dr. Janez Dular sporoča: Tako vsebina kakor tudi slog vsega tistega, kar
dr. Peter Weiss v 17. številki Kronike (31. 3. 2000) pripisuje k mojemu
odgovoru na njegovo ?poročilo? o dogajanju v Komisiji za pripravo
slovarskega dela Slovenskega pravopisa, samo potrjujeta ustreznost in tudi
zadostnost mojega omenjenega odgovora, zato ostajam pri njem. Če pa se Vam
zdi zaradi poudarjene uredniške objektivnosti in korektnosti potrebno (za
preprečitev morebitnih očitkov, da mi niste dali priložnosti za drugi
odgovor), lahko ponatisnete zadnji odstavek mojega prvega odgovora,
objavljenega v 16. številki Kronike. Iz njega je razvidno, da sem se drugemu
odgovoru oziroma nadaljnjemu pranju polpsihiatričnega perila sam odpovedal.
Hvala za razumevanje. ? Zoltan Jan: Mislim, da ponatis vendarle ni potreben,
saj je javno objavljen.
? Ko so nekateri brali o proslavljanju srebrne poroke na Kanarskih otokih,
so pripomnili: ?Še dobro, da ni ravnal kot tisti, ki je tja peljal ženo za
srebrno poroko in jo prišel iskat za zlato.?
VABILO K SODELOVANJU
Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi
zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov).
Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da
ni nepotrebnih napak pri prepisovanju.
V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi,
kar vidi iz svoje človeške omejenosti.
3. 4. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle,
odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 17, ki smo jo skušali poslati Poloni
Virant in Matildi Kirali.
Kdor ju pozna, naj ju opozori ali nam sporoči njuna naslova.
Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili
pravilne naslove prej pogrešanih.
Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega naslova ali
priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic in članov, med katerimi
jih je kar nekaj z enakimi imeni in priimki.
3. 4. 2000 Tisk 17. številke Kronike: 187.127,50 SIT, poštnina: 64.719,50
SIT.
NOVE POKLICNE KOLEGICE
Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani so od 30. novembra 1999 do 30. aprila 2000 diplomirali:
Bojana Bedene, Nataša Bolčina Žgavec, Špela Bregač, Tjaša Burja, Marijan
Dovič, Nataša Felc, Draja Jakomin, Vesna Jereb, Klavdija Kranjc, Barbara
Pance, Peter Peterka, Petra Pučnik, Tamara Pugelj, Simona Robnik, Tanja
Semen, Breda Vidmar, Simona Zadražnik, Marjetka Zorzut.
** *
Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 10. novembra 1999 do 1.
februarja 2000 diplomirali: Petra Blagšič, Ivan Kos, Karmen Kovač, Manica
Mihelič.
* * *
Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem tudi
prisrčno vabilo, da se nam pridružijo kot člani in članice Slavističnega
društva Slovenije.
3. 4. 2000 Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 29. marca Melita Zemljak
uspešno obranila magistrsko nalogo Govor Zabukovja nad Sevnico. Vsak tak
dosežek je pohvale vreden, za našo kolegico pa to velja še bolj, ker je ob
vsem svojem delu še vestno vodila po novi zakonodaji vse bolj zapletene
blagajniške posle Slavističnega društva Maribor. Iskreno čestitamo!
4. 4. 2000 Najzanimivejši del nove številke revije Škrat, ki jo na Opčinah
izdaja sklad Mitje Čuka, je drugi del intervjuja Položaj slovenščine danes,
ki ga je s predsednikom Slavističnega društva Slovenije pripravila Vida
Valenčič. (V številki 3/4 je gospod Koritnik, protestiral, ker je "znani
gospod, politik in strokovnjak za slovenski jezik" uporabil izraz našega
štetja namesto po Kristusu). Vera Tuta Ban nadaljuje z objavljanjem
didaktičnega gradiva Igrice za boljši jezik in tokrat ponuja možnost, kako
predstaviti zvočno in pisno podobo besede. V reviji je pričela izhajati
zgodovina slovenske književnosti v stripu (piše Jelka Cvelbar, riše Milan
Lavrenčič). Dodatna pojasnila in naročila: Sklad Mitje Čuka, Narodna ul.
126, Opčine, Italija, tel. 039 040 21 22 89, faks 039 040 21 59 308,
http://www.geocities.com/skladmc.
5. 4. 2000 Predsednik Slavističnega društva Slovenije je v nočni oddaji
Radia Glas Ljubljane skušal predstaviti delo in pooblastila Državnega sveta
Republike Slovenije, vendar je poslušalce bolj zanimala vzgojna problematika
pobitih mačk.
5. 4. 2000 Znanstveni inštitut Filozofske fakultete je izdal knjigo doc. dr.
Simone Kranjc Razvoj govora predšolskih otrok. Delo so predstavili na
tiskovni konferenci. Prim. Delo 5. 4. 2000, št. 80, str. 9.
ČLANARINA
Kolegice in kolege prosimo, da čim prej poravnajo članarino za leto 2000 in
s položnico nakažejo 3000 SIT na tekoči račun Slavističnega društva
Slovenije, št. 50100-678-45265. Tisti, ki jim članarino poravnajo šole oz.
ustanove, kjer so zaposleni, naj ne pozabijo poslati še kopije virmana ter
sporočiti imen in naslovov kolegic ali kolegov, za katere je članarina
plačana.
Kopijo položnice skrbno shranite, ker boste z njo uveljavili članske
ugodnosti.
Hvala vsem stotnijam, ki so članarino že poravnale!
5. 4. 2000 Dr. Marko Juvan sporoča: Ob 200. obletnici Prešernovega rojstva
prireja ljubljanska slavistika med 4. in 6. decembrom 2000 mednarodni
simpozij Romantična pesnitev (Obdobja 19). Podatke o prireditvi in
prijavnico najdete na http://www.ff.uni-lj.si/center-slo/simpozij. html.
6. 4. 2000 Nekatere kolegice in kolegi, ki nam te dni pridno vračajo
korekture svojih prispevkov za zbornik Slavističnega društva Slovenije (v
njem bodo objavljeni prispevki z lanskega kongresa/zborovanja v Celju), ne
vedo, da imamo v Sloveniji najboljšo pošto na svetu, in nam pisma pošiljajo
priporočeno. Drugi ne vedo, da imamo najdražjo pošto na svetu, in nam pisma
pošiljajo premalo frankirana, tako da moramo za vsak manjkajoči tolar
plačati 37 tolarjev. Skupni imenovalec v obeh primerih: dostava se zavleče
za nekaj dni in treba je tekati na drugi konec (sicer ne prevelikega) mesta
ter osebno dvigovati pisma.
STANOVSKA SOLIDARNOST
Kolegice in kolege vljudno prosimo, naj poskrbijo, da bodo šolske knjižnice
naročile kak izvod našega novega društvenega zbornika, ki prinaša gradivo s
slovenskega slavističnega kongresa v Celju. Iz vsebine: referati s
posvetovanja Slovensko jezikoslovje danes in jutri; prva okrogla miza:
Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes; druga okrogla miza:
Delo šolskega inšpektorja; Predstavitev strokovnih publikacij; Iz društvene
dejavnosti. Ista prošnja velja za naročanje zbornika o tekmovanju za
Cankarjevo priznanje, kjer bodo objavljeni tudi seznami tekmovalcev in
mentorjev, kar velja kot dokazilo za napredovanje. Obe publikaciji sodita v
vsako zasebno strokovno knjižnico, lahko pa sta tudi primerno darilo
kolegici ali kolegu.
Pojasnila in naročila: Maja Hribar, Založba ZŠ, Zavod RS za šolstvo,
Poljanska 28, p. p. 2063, 1001 Ljubljana, tel. 061 300 51 00, faks 061 31
02 67.
Hvala vsem, ki ste se potrudili in že poskrbeli za naročilo zbornika!
NAROČILNICA
Naslov naročnika:
.
Ulica:
.
Kraj:
Poštna številka: .
NAROČAMO:
IZVODOV Zbornika Slavističnega društva Slovenije:
Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres v
Celju, Ljubljana 2000;
IZVODOV zbornika 23. vseslovensko tekmovanje v znanju
materinščine za Cankarjevo priznanje Prešeren in oblike sveta, Ljubljana
2000.
Obvezujemo se, da bomo naročene publikacije plačali po prejemu računa.
Datum: Žig:
Podpis:
Izpolnjeno naročilnico čim prej pošljite na naslov:
Slavistično društvo Slovenije, dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova
Gorica.
6. 4. 2000 Minister za šolstvo in šport je objavil spremembe pravilnika o
sofinanciranju asistentov stažistov (UL RS 31/2000).
6. 4. 2000 Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo bo 13. t.
m. ob 10. uri kolokvij o umetniškem govoru. Pripravila ga je mag. Katarina
Podbevšek, sodelovali pa bodo Barbara Pušić, Marko Stabej, Mojca Kreft,
Kristjan Muck, Gordana Varošanec-Škarić, Aleš Valič, Aleš Jan, Igor Koršič,
Ivo Škarić, Tatjana Stanič, Jože Faganel, Tone Kuntner, Majda Grbac, Katja
Podbevšek, Emica Antončič, Primož Vitez, Rudenka Nabergoj.
7. 4. 2000 Katoliška knjigarna v Gorici je pripravila predstavitev knjige
Obzorja slovenske književnosti. Zbirko literarnovednih študij častnega člana
SD, akad. prof. dr. Franceta Bernika, je predstavil Janez Povše. Prim.
Primorski dnevnik 12. 4. 2000, št. 84, str. 12; Novi glas 6. 4. 2000, št.
13, str. 6; Novi glas 13. 4. 2000, št. 14, str. 6.
9. 4. 2000 Medtem ko sta bila prejšnji teden objavljena poročilo in
fotografija s predstavitve Modrovega stvarnega in imenskega kazala k
Škrabčevim zbranim spisom v Novi Gorici (Družina 2. 4. 2000, št. 14, str.
11), je v današnji Družini (št. 15, str. 9) Jože Zadravec objavil
celostranski pogovor s častnim članom SD, prof. Jankom Modrom. Fotografija
v ?slovenskem katoliškem tedniku? je zbudila toliko pozornosti, kot da bi
udeležence pokazali po televiziji.
10. 4. 2000 Revija Literatura je v svoji knjižni zbirki Pristopi izdala peto
knjigo dr. Marka Juvana Vezi besedila, dr. Tomo Virk in dr. Matevž Kos, nova
docenta na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v
Ljubljani, pa sta ugledala izid svojih dveh knjig. Tomo Virk je napisal
Strah pred naivnostjo, Matevž Kos pa zbirko 121 člankov Kritike in
refleksija. Četrta knjiga je delo Vanese Matajc Osvetljave.
10. 4. 2000 Slovensko društvo za primerjalno književnost je pripravilo
predavanji iz cikla avtorskih poetik. Ivo Svetina bo v torek, 11. t. m.,
govoril o svoji poetiki od Šeherezade do Ojdipa, Andrej Medved pa je svoje
predavanje, ki ga bo imel 20. t. m., naslovil Avtopoetika kot zagovor
Poezije. Obe srečanji bosta v mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, Ljubljana.
11. 4. 2000 V Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 3, str. 8?9) je prof. dr.
Miran Hladnik predstavil diskusijsko skupino Slovlit. Lepo, da ni pozabil
omeniti tudi Kronike in njene spletne različice. Naš kolega, sicer pa tudi
predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaž
Sajovic, je prispeval članek o vladni plačni politiki (str. 18?19).
S TUJEGA ZELNIKA
* * *
Bolje je imeti v torbi kot pa živeti od upanja. Prazen želodec ne prebavlja
upanja. Upanje je kot mleko: če predolgo traja, se skisa. Kdor živi od
upanja, umre od lakote.
* * *
Kdor ne upa, se ničesar ne boji. Kdor ničesar ne upa, ni nikoli razočaran.
Kdor ne upa na dobro, se ne boji slabega. Kdor lovi upanje, ulovi meglo.
Treba je upati na dobro, slabo pride samo. Deževno jutro se lahko spremeni v
sončen dan.
* * *
Pregovori in rekla o upanju.
11. 4. 2000 Novomeška območna skupnost Društva katoliških pedagogov je
gostila častno članico SD, prof. Berto Golob, ki je predavala o poslanstvu
vernega učitelja. Povedala je, naj učitelj vzgaja sproti, pri vzgoji naj bo
vztrajen, dosleden, odnos do otroka naj bo pristen, krivica, storjena
otroku, se ne odpušča in je smrtni greh. Za manj razgledane, pa radovedne bi
bila verjetno zanimiva objava molitve Tomaža Akvinskega, ki ji je pomagala
na poklicni poti. Prim. Družina 14. 5. 2000, št. 20, str. 19.
12. 4. 2000 Pošta Slovenije nam je vljudno odgovorila, da je komisija
proučila naš predlog za izdajo priložnostnih znamk (prim. Kroniko 13. 2.
2000), vendar bodo v letu 2001 v seriji Znameniti Slovenci izdali znamke z
motivi Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Ivana Tavčarja (ne pa Valvasorja
in Trubarja).
13. 4. 2000 Historični seminar je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko
literaturo in literarne vede ZRC SAZU pripravil predavanje dr. Darka
Dolinarja Ljubljanska univerza in problem Franceta Kidriča (1919?1920).
13. 4. 2000 V Delovih Književnih listih (št. 87, str. 15) je častni član SD,
dr. Aleksander Skaza, dopolnil članek Branka Sobana o ruskem filologu J.
Etkindu, ki je izšel v prejšnji številki KL.
13. 4. 2000 Opozorimo naj na oddajo III. programa Radia Slovenija Trojna
spirala, v kateri so predstavili projekt, ki je potekal od 1995 do 1998. Pod
vodstvom Goranke Kreačič in Marte Merkun so učenci na OŠ Preserje (pod
Krimom) zbirali domača hišna imena v krajevnih skupnostih Podpeč-Preserje in
Rakitna. Ista ekipa dela zdaj na še širšem projektu, tj. na spoznavanju
ostankov poznoantičnih utrdb (claustra), ki se začenjajo na Reki in prek
Notranjske in alpskih pobočij segajo celo do avstrijske Koroške. Naloga bo
povezala tudi otroke iz Kanalske doline in Koroške. Česa vse se Slovenci ne
spomnimo! Raziskovalna naloga je želela na preprost, poljuden način
pojasniti pomen hišnih imen, in če je bilo mogoče tudi nastanek oziroma
izvor. Ob tem so upoštevali tudi mnenja strokovnjakov za jezikoslovje.
Natančna znanstvena analiza posameznih besed, razlaga besedotvorja,
ugotavljanje različnih osnov in vplivov ? vse to je stvar jezikoslovcev in
sodi na posebno znanstveno področje. Pripravili so tudi razstavno gradivo,
ki so ga predstavili na razstavah v šolskem Epicentru pri DZS v Ljubljani,
na Dnevih slovenskega izobraževanja, v domu krajanov v Vnanjih Goricah in
Polhovem Gradcu ter na razstavi Podeželje se predstavi. Raziskovalna naloga
je po odzivu krajanov, ki so prispevali pojasnila in dopolnila, doživela že
drugo, popravljeno izdajo. Danes obsega tudi vrsto fotografij zanimivih
starih domačij v celoti ali le njihovih posebnosti (vhodna vrata, poslikave
na pročeljih hiš ...).
LJUDSKO IZROČILO
* * *
Marja Boršnik je doživela eno svojih najhujših travm, ko je morala oceniti
neko disertacijo o rodu in mladosti Ivana Tavčarja. V obsežni tezi, ki je
nastajala celo večnost, je kandidat nesporno dokazal, da je bil pisatelj
spočet, ko zakonskega očeta dalj časa ni bilo doma, in pisatelj sploh ni
mogel biti njegov sin. Vseeno pa je kandidat v svojem navdušenju raziskal
korenine in značajske poteze neresničnega očetovega rodu daleč v pretekla
stoletja, čeprav ta rod s pisateljevimi podedovanimi lastnostmi nima nič
skupnega. Disertacija je bila vseeno uspešno ubranjena.
* * *
Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo
duhovit.
Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih
podatkov.
13. 4. 2000 Naša tajnica Jana Zemljarič Miklavčič ponovno teka po Centru za
strokovno spopolnjevanje in dopolnjuje naše vloge, da bi jesenski kongres in
drugi seminarji Slavističnega društva Slovenije prišli v katalog in kolegom
prinesli točke za napredovanje. Tokrat hočejo imeti kar naš celoten statut,
da bodo preverili, če smo si med naloge društva zapisali tudi
izpopolnjevanje članov.
14. 4. 2000 Tridnevni primorski slovenistični dnevi so bili tudi letos
bogati in zanimivi. Obravnavali so primorsko kratko pripovedno prozo: Zoran
Božič je spregovoril o simboliki vode pri Kosmaču, Preglju in Prešernu, Vera
Tuta Ban je prikazala Pregljevo delo, Janez Dolenc je poročal o urejanju
Pregljevega zbranega dela, Zoltan Jan je osvetlil Bogomira Magajno, Adrijan
Pahor je razčlenil raznovrstnost Rebulove novelistike, Silvo Fatur pa
analiziral Kosmačev Pomladni dan. Sodobne primorske pisatelje so obravnavale
Marija Cenda (Borisa Pangerca), Jasna Čebron (Marjana Tomšiča) in Alferija
Bržan (Edelmana Jurinčiča). Na okrogli mizi so obravnavali metodična
vprašanja pouka slovenskega jezika: Marija Mercina je podala zanimivo
analizo napak v pisnih izdelkih gimnazijcev, Ksenija Černigoj je poročala o
raziskovalni nalogi slenga osnovnošolcev, Silvija Mislej je spregovorila o
vplivu prvega jezika na slovenski knjižni jezik osnovnošolcev, Majda
Kaučič-Baša je tudi tokrat predstavila sociolingvistična vprašanja v
obmejnem prostoru. Na potepu po bošteranski Istri so se imeli lepo, saj so
spoznavali tisti del cvetoče Istre, kjer uspeva najboljši refošk. Prim.
Primorski dnevnik 12. 4. 2000, št. 84, str. 12; Primorski dnevnik 13. 4.
2000, št. 85, str. 10; Novi glas 13. 4. 2000, št. 14, str. 13; Primorske
novice 18. 4. 2000, št. 31, str. 15.
15. 4. 2000 Revija 2000 (št. 127?128) je objavila prispevke s simpozija ob
150-letnici našega prvega političnega programa Zedinjena Slovenija.
Sodelovali so tudi člani našega društva: Ciril Zlobec je v imenu SAZU
pozdravil udeležence, Matjaž Kmecl je prikazal slovenski duhovni okvir
marčne revolucije, Boris Paternu je določil Prešernovo mesto v dozorevanju
narodne zavesti, Taras Kermauner je označil odmev narodne prebuje v
slovenski dramatiki.
16. 4. 2000 Po dolgih letih je ponovno izšla Revija o knjigi, ki so jo
včasih brezplačno prejemali vsi ljubitelji slovenske knjige. V današnjih
časih je treba za revijo nekaj malega plačati, prinaša pa množico koristnih
informacij o knjižnih novostih; pogrešamo le naslove založb, saj marsikdo
naroči knjigo neposredno pri izdajatelju, ki pa jih je dandanes nepregledno
število, pa še naslove dokaj pogosto spreminjajo. Dodatna pojasnila in
naročila: Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1000 Ljubljana, tel. 061
146 11 60, faks 061 146 11 65.
16. 4. 2000 Ko sta nam tudi zadnji avtorici končno poslali svoje korekture,
smo lahko zaključili urejanje desetega Zbornika Slavističnega društva
Slovenije, ki bo vseboval gradivo s celjskega kongresa.
17. 4. 2000 V tretji številki Jezika in slovstva lahko preberete obvestila
in razpise Slavističnega društva Slovenije, predvsem pa vrsto zanimivih
strokovno-znanstvenih prispevkov. Metka Kordigel piše o svojih izkušnjah
poučevanja literarne teorije v drugem triletju OŠ; Pavao Tekavčić poroča,
kako Željka Čorak v memoarsko-lirski knjigi Črepinje opisuje Slovenijo;
Alenka Kepic Mohar primerja tri kafkovske romaneskne svetove (Jančarjevega
Galjota, Lainščkovega Starega pila in Proces Vlada Žabota); Gregor Kocijan
se spominja jubileja bibliografa Jožeta Munde; objavljeni pa sta tudi dve
poljski oceni slovensko-poljskega slovarja
17. 4. 2000 Komisija za slovenščino na tujih univerzah, ki deluje pri Centru
za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
pripravlja dvodnevno strokovno srečanje lektorjev slovenščine kot tujega
jezika. Načrtujejo tudi okroglo mizo o položaju slovenščine na tujih
univerzah.
18. 4. 2000 Podpisali smo pogodbo z Ministrstvom za šolstvo in šport za
sofinanciranje tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.
Letos so nam namenili 140.000 SIT manj kot lani, tako da razpolaga
Slavistično društvo Slovenije za tekmovanje 9252 tekmovalcev s 610.000 SIT,
ki jih bo razdelilo pokrajinskim Slavističnim društvom.
19. 4. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. Slavistično društvo Maribor
je za svoje tekmovalce v znanju materinščine pripravilo svečano podelitev
Cankarjevih priznanj. Na njej je bilo podeljenih 182 srebrnih in 37 zlatih
priznanj. Izjemno uspeli kulturni program z naslovom Ta svet je pesmi vreden
je pripravila skupina študentov s slavističnega oddelka Pedagoške fakultete
pod mentorstvom mag. Draga Unuka. Pomisel: ker so s slovesnostjo tako
pohiteli, bi lahko prišlo do katastrofe, ker podpisane listine priznanj
skora da ne bi bile pravočasno v Mariboru.
19. 4. 2000 Državni svetnik dr. Zoltan Jan je dobil pooblastilo za pripravo
vsega, kar je potrebno, da bi Državni svet RS lahko sprožil zakonodajni
postopek za sprejem zakona o rabi slovenskega jezika kot uradnega jezika.
Odgovor ministra za kulturo, ki ga je svet prejel 11. t. m., kaže, da se
sedanjemu ministru (pa tudi ministrskemu kandidatu) ureditev tega vprašanja
ne zdi potrebna.
VABILO
* * *
Društvo za uporabno jezikoslovje
pripravlja konferenco
Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije,
ki bo potekala v Ljubljani od 14. do 16. septembra 2000.
* * *
Prijave in povzetke pričakujejo čimprej. Naslov društva: Društvo za uporabno
jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana,
tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e-naslov: info.nav na siol.net.
* * *
20. 4. 2000 Z današnje naslovnice Dela se poredno smehlja doc. dr. Marko
Stabej, ki so mu v Književnih listih (str. 15) objavili obsežen intervju
Zavzemanje za jezik še ni jezikovna politika. Na isti strani častna članica
SD, prof. dr. Helga Glušič, ocenjuje roman Pasji Tango Aleša Čara.
21. 4. 2000 Na fotografiji ob podpisu kolektivne pogodbe za področje vzgoje
in izobraževanja, ki obeta vsaj malo višje plače v šolstvu, je v današnjem
Delu (št. 94, str. 3) ovekovečen tudi predsednik Neodvisnega sindikata
delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaž Sajovic.
22. 4.2000 Ministrstvo za šolstvo in šport RS je objavilo rezultate vpisa za
akademsko leto 2000/2001. Razveseljivo je, da se je na obeh univerzah
prijavilo več kandidatov za študij slovenščine, kot je zanje razpisanih
mest. Dvopredmetni študij slovenščine v Ljubljani ima po dolgih letih spet
omejitev vpisa.
VISOKOŠOLSKI ZAVOD REDNI IZREDNI
ŠTUDIJSKI PROGRAM RAZPIS PRIJAVE RAZPIS PRIJAVE
FILOZOFSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAMI
Slovenski jezik 40 65 10 1
Primerjalna književnost 20 29 3 0
UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI
Slovenski jezik 80 127 20 5
Hrvaški, srbski in makedonski jezik 60 18 5 3
Ruski jezik 40 48 5 2
Primerjalno slovansko jezikoslovje 30 4 5 1
Primerjalno jezikoslovje 50 4 ? ?
Splošno jezikoslovje 50 5 ? ?
Primerjalna književnost 40 71 3 2
PEDAGOŠKA FAKULTETA V MARIBORU
UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAMI
Slovenski jezik s književnostjo 60 64 15 6
UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI
Slovenski jezik s književnostjo in ... 90 64 15 4
22. 4. 2000 V Sobotni prilogi Dela (št. 92, str. 23?24) član SD, prof.
Mihael Bregant, v članku z nadnaslovom Naš bilingvizem in druge možnosti
objavlja zanimiva opažanja, kako ravnajo dvojezični otroci v različnih
okoliščinah sporazumevanja.
23. 4. 2000 V svojem jezikovnem kotičku Za boljši jezik v velikonočni
številki Družine (št. 16?17, str. 19) Janez Gradišnik opozarja, da pri
prevzemanju tujih jezikovnih prvin v slovenščino deluje tudi estetski
kriterij, to je splošno priznani občutek, kaj je lepo in kaj grdo zveni.
Temu dejavniku pripisuje zasluge, da domala nihče več ne uporablja besede
ajzenponar, šraufcigar itd. Tudi tokrat se pokaže, kako potreben bi bil
zakon o rabi slovenskega jezika.
25. 4.2000 V Delovi prilogi Šolstvo (št. 96, str. 10) je v intervjuju Otroke
učim pripovedovati pravljice predstavljeno plodno delo naše kolegice prof.
Vike Slabe.
27. 4. 2000 Te dni so naročniki Slavistične revije prejeli zaključno, četrto
številko lanskega, 47. letnika. Iz bogate vsebine: Tomo Korošec piše o prvem
slovenskem oglaševalnem besedilu, Marko Juvan o medbesedilnosti, Ina
Ferbežar o merljivosti jezika, Aleksander Bjelčević o cezuri v slovenskem in
srbohrvaškem verzu, Metka Furlan o rezijanski besedi za ovna, István Lukács
obravnava simboliko imen pri Krleži in Cankarju, Fedora Ferluga Petronio
predstavlja poetiko Momčila Nastasijevića. Številko zaključujejo štiri
recenzije, ki jih je napisalo osem kolegic in kolegov.
28. 4. 2000 Vlada RS je poleg drugih imenovala tudi akad. prof dr. Janka
Kosa za člana sveta za kulturo. Prim. Delo 28. 4. 2000, št. 98, str. 6.
30. 4. 2000 Častni član SD, akad. prof. dr. Jože Toporišič, ne bi ?nič
žaloval, če bi se potujčevalci naše države preselili v domovanja tujih
jezikov, ki so jim tako pri srcu?. V intervjuju, ki ga je prof. Jože
Zadravec objavil v Družini (št. 18, str. 9), izvemo marsikaj zanimivega o
delu našega profesorja, vendar ničesar o spoštovanju pravopisnih pravil v
cerkvenih krogih.
3. 5. 2000 Velikonočni, državni, delavski in partizanski prazniki so med
soncem in dežjem minili brez večjih pretresov (nič beljenja, nobenega
popotovanja, le nekaj razveseljujočih obiskov, predvsem pisanje obljubljenih
člankov in izpolnjevanje dolgov).
BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES
* * *
Ko so neko gospo vprašali, če je res, da se ločuje, je odgovorila: ?Sploh
ne: ko se je sesul naš računalnik, sem ugotovila, da je moj mož prav
prijazen in zanimiv sogovornik.?
* * *
(Ob pomanjkanju slovenističnih anekdot se ravnamo po stari ugotovitvi, da v
sili hudič še muhe žre (namesto duš), in objavljamo malce aktualizirani
dovtip.)
* * *
Vsako slovenistično anekdoto bomo nagradili s strokovno publikacijo, če bo
vsaj malo duhovita.
Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih
podatkov.
3. 5. 2000 Znanstvenoraziskovalni center SAZU zbira predloge za svoje častne
člane, kandidate za zlati znak ZRC itd. Razpis je objavljen v Delu 3. 5.
2000, št. 100, str. 15.
4. 5. 2000 Andragoški center RS je v današnjem Delu (št. 101, str. 2)
objavil razpis za podelitev andragoških priznanj. Do 3. junija pričakujejo
tudi vaše predloge.
4. 5. 2000 Petomajsko priznanje, ki ga podeljuje občina Ajdovščina v spomin
na razglasitev prve slovenske vlade, je prejela naša kolegica Irena
Šinkovec. Prim. Primorske novice 28. 4. 2000, št. 34, str. 6.
4. 5. 2000 Pred kratkim je izšel bogat in obsežen zbornik 24 referatov z
lanskega mednarodnega simpozija Prešernovi dnevi v Kranju (prim. Kroniko 2.
2. 1999). Zbornik je izdala Mestna občina Kranj, uredil pa uredniški odbor,
v katerem so delovali Boris Paternu, Nace Šumi, Franc Drolc (tudi jezikovni
pregled) in Mira Starc.
5. 5. 2000 Članica SD, dr. Herta Maurer-Lausegger, iz Celovca nas je
povabila v Gostiče Lausegger v Podnu na Koroškem, kjer je župan boroveljske
občine odprl razstavo Od zrnja do kruha iz črne kuhinje. Člane SD naj
spomnimo na njen videofilm Kruh iz črne kuhinje. Dodatna pojasnila pri
avtorici dr. Herti Maurer-Lausegger, tel. 00 43 (0)664 / 1315102.
IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
Na tisoč neumnih pride en pameten in trije, ki se za take imajo.
5. 5. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. SD Novo mesto je imelo
zaključno slovesnost v Metliki, SD Nova Gorica pa je podelilo srebrna in
zlata Cankarjeva priznanja na prijazni prireditvi 12. maja v novi stavbi
Goriške knjižnice Franceta Bevka. V Celju so nagrajence počastili 15. 5.
2000 v Veliki dvorani Narodnega doma. Predsednik Slavističnega društva
Slovenije obžaluje, da se ni mogel odzvati vsem vabilom. Posebno med tednom
je težko vedno znova ?špricati šolo?. Podatki o letošnjem tekmovanju so
dostopni na spletni strani Zavoda za šolstvo, objavljeni pa tudi v Šolskih
razgledih 13. 5. 2000, št. 9, str. 7. Kot vedno bo celotno poročilo izšlo v
posebnem zborniku.
5. 5. 2000 Podeljevanje Cankarjevih priznanj. Slavistično društvo Ljubljana
je tudi letos pripravilo svečanost na Vrhniki. Častni gost slovesnosti,
akad. prof. dr. Boris Paternu, je povedal, da zavida vsem mentorjem
letošnjega tekmovanja, ker so imeli privilegij, da spoznajo, kako današnja
genera-cija bere Prešerna. Vrhniški župan, Vinko Tomšič, je izrazil željo,
da bi Slavistično društvo in občina podpisala poseben sporazum o sodelovanju
pri vsakoletnem tekmovanju v znanju materinščine. Na Vrhniki bi bilo možno
pripravljati tudi vsakoletne seminarje mentorjev za to tekmovanja. Upamo,
da bodo ljubljanski kolegi izkoristili naklonjenost.
IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
Hčerka gostilničarke Marije Sadnikar, Ivana Wohlmuth - Sadnikar,
pripoveduje, kako je njena mati Franceta Prešerna nekoč vprašala, zakaj tako
rad in pogosto hodi na Šmarno goro. Odgovoril ji je: ?Šmarna gora je moja
teta.? ?Kako to,? se je začudila. ?Ker ima mojega strica.? Pesnikov stric,
župnik Jakob Prešeren, ki je bil vrsto let na Šmarni gori, pod stricem pa je
teta. Janez Mušič: Sila spomina, Ljubljana 1986, str. 185. Spomin smo si
osvežili na letošnji vrhniški podelitvi Cankarjevih priznanj.
6. 5. 2000 Za simpozij ob 200. obletnici Prešernovega rojstva, ki je bil
organiziran v Domu prosvete v Tinjah na Koroškem, je pripravil predavanje
Prešeren v evropskem pesniškem izročilu častni član SD, prof. dr. Matjaž
Kmecl, ki pa ga na sami prireditvi ni bilo. Prim. Družina 14. 5. 2000, št.
20, str. 11.
11. 5. 2000 Državni svetnik dr. Zoltan Jan je pred začetkom zakonodajnega
postopka želel preveriti, koliko strokovna javnost podpira zakon o rabi
slovenskega jezika, in povabil predstavnike najvišjih ustanov, ki se
poklicno ukvarjajo s slovenščino. Ker ni želel ponovitve blokade lanske seje
Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru
državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda Pogorelec
(prim. Kroniko 4. 9. 1999, 27. 10. 1999 itd.), na javno sejo ni osebno
povabil tistih dveh članov tega telesa, ki zakonu nasprotujeta, pa se mu je
namen ponesrečil, ker so častno članico SD o seji vestno obvestili njeni
informatorji. In tako smo imeli še eno reprizo že povedanega, ne da bi kdo
zardel, ker že več kot štiri leta ovira vse, pri čemer ni sodeloval, sam pa
ne dela drugega kot brani lastne institucionalne pozicije, da jih drugi ne
bi prevzeli. Za zdaj je vendarle dogovorjeno, da se blokada obide in da dr.
Janez Dular pregleda ter po lastni presoji upošteva dosedanje pripombe k
zakonskemu osnutku in do 25. maja pripravi novo različico. Prim. Delo 12. 5.
2000, št. 108, str. 7.
SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
"Leta 1990 ni hotelo vodstvo novega parlamenta dati strehe niti Jezikovnemu
razsodišču (to je dotlej delovalo pod okriljem SZDL). [...] Zakonski
osnutek [o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku RS], kakršen se je oblikoval
do januarja 1997, se že tri leta valja in trohni v predalu omenjene skupine
[Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo pri Odboru
državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda
Pogorelec]. Tja ga je ?odložil? sedanji minister za kulturo [Jože Školč] in
ga prepustil ?delovnemu ritmu? skupine. Ta si je osnutek prvič ogledala pred
več kakor dvema letoma, in ker člani niso bili enotnega mnenja, so sklenili,
da bodo do naslednje seje pripravili svoja pisna mnenja. Ta, naslednja seja
se je zgodila čez eno leto in pol, tj. novembra 1999. Na njej se je
izkazalo, da večina članov odločno podpira predlog za izdajo zakona ter da
imajo obravnavani osnutek za ustrezno podlago, ki bi jo bilo mogoče v
nadaljevanju zakonodajnega postopka seveda še dopolniti in izboljšati.
Vzporedno s tem pa je v ozadju očitno tekel neki drug postopek: minister za
kulturo se je ? najbrž zaradi pritiska javnosti (pisma bralcev, izjava
Slavističnega društva Slovenije ipd.) ? pozanimal, kako napreduje presoja
omenjenega zakonskega osnutka v delovni skupini, in že februarja 1999 (devet
mesecev pred omenjeno novembrsko sejo, ki je osnutku večinsko izrekla
načelno podporo) na televiziji razglašal, da je osnutek po presoji delovne
skupine popolnoma neuporaben oziroma nezrel za nadaljnjo obravnavo. Kdo mu
je (v imenu delovne skupine?) sporočil tako mnenje, in to celo v času, ko
skupina zaradi bolezni predsednice sploh ni delovala? No, če bi bil osnutek
res ?popolnoma neuporaben?, bi pravni in jezikoslovni strokovnjaki to že
zdavnaj lahko ugotovili ter v tem času izdelali boljšega ? če bi bila
politična volja za dosego dobre in potrebne reči močnejša od pehanja za
osebnim ali političnim prestižem ?Zgodovina slovenske slovenistike bo nekoč
morala odgovoriti na vprašanje, ali je šlo za nezmožnost, ali za
malomarnost, ali za kulturnopolitično sabotažo."
* * *
Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon
2000, št. 2, str. 62?71.
12. 5. 2000 V Padovi se je zbrala skupina častnih članov Slavističnega
društva Slovenije. Častna članica prof. Lojzka Bratuž je predstavila v
italijanščino prevedeno monografijo častnega člana, akad. prof. dr. Borisa
Paternuja, o Francetu Prešernu, ki jo je izdala goriška Mohorjeva družba,
vsaj ena častna članica pa je bila med publiko. Prim. Primorski dnevnik 12.
5. 2000, št. 109, str. 12; Novi glas 11. 5. 2000, št. 17, str. 6; Novi glas
18. 5. 2000, št. 18, str. 6.
12. 5. 2000 Društvo slovenskih pisateljev je Ignaciji J. Fridl slovesno
podelilo nagrado Josipa Stritarja, ki je namenjena mladim kritikom. Prim.
Delo 13. 5. 2000, št. 109, str. 7.
13. 5. 2000 Na povabilo profesorja za slovensko književnost in jezik na
videnski univerzi, prof. Nikolaja Mikhajlova, je častni član SD, prof. Pavle
Merk?, predaval o narečjih Beneške Slovenije in posebno pozornost namenil
terskemu. Po načelu domačijske bližine je predavanje zaključil s starim
terskim receptom za pripravo polente s čebulo. (Naš tržaški prijatelj kot
Ramovšev učenec zagovarja pisavo Viden namesto Videm, zato je zapis videnska
univerza zavesten.) Prim. Primorski dnevnik 13. 5. 2000, št. 110, str. 3;
Novi glas 18. 5. 2000, št. 18, str. 6.
13. 5. 2000 Kdor goji iluzije, da bi postal ravnatelj brez strankarske
podpore, si lahko v današnjih Šolskih razgledih ogleda pogoje za vpis v šolo
ravnateljev in številne ravnateljske razpise. V naslednjih številkah bodo
objavljeni razpisi prostih delovnih mest, ki prav pridejo tistim, ki ne
želijo spremembe dela, pač pa le novo okolje.
14. 5. 2000 Koprsko družinsko podjetje za založništvo in knjigarnarstvo
Libris je izdalo letošnjo drugo knjigo prof. Silva Faturja Prešeren ? Kam?
Kot je njen pisec razložil v letošnji prvi številki revije Slovenščina v
šoli, je lanske najboljše maturante povprašal, katere Prešernove pesmi se po
njihovem mnenju zdijo najbolj primerne za srednješolsko rabo. Tako je nastal
izbor petnajstih pesmi po izboru 23 maturantov.
14. 5. 2000 V letošnji drugi številki revije Slavjanovedenie, ki jo izdaja
Ruska akademija znanosti, N. B. Metkovska poroča o mednarodnem simpoziju o
Svetem pismu, ki je bil v Ljubljani 1996, oziroma o zborniku Interpretacija
Svetega pisma.
17. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti Pedagoške fakultete
v Mariboru je dobil novo doktorico znanosti. Naziv si je pridobila dr.
Dragica Haramija z uspešnim zagovorom disertacije z naslovom Slovenska
realistična avanturistična mladinska proza. Iskrene čestitke!
17. 5. 2000 Arhiv republike Slovenije je v sodelovanju z ruskimi ustanovami
pripravil razstavo Žiga Herberstein, odkritelj Rusije. V Narodni galeriji si
jo je mogoče ogledati do 18. junija.
17. 5. 2000 V današnjem Magu (št. 20, str. 4 in 43) naš kolega prof. Jože
Horvat komentira sestanek predstavnikov strokovne javnosti v državnem svetu
in dogajanja okrog zakonskega osnutka o rabi slovenščine kot uradnega
jezika. Zanimive podrobnosti o nastopih častne članice SD, prof. dr. Brede
Pogorelec, ki je med drugim vsem navzočim očitala zabitost in dodala, da
bomo že dobili zakon o slovenščini, vendar takšnega, kakršnega bo sama
napravila.
SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
"Mislim, da nas ne ogroža angleščina,ogrožamo se mi sami, saj ne storimo
ničesar, da bi svojemu jeziku zagotovili položaj, ki mu gre."
* * *
Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon
2000, št. 2, str. 62?71.
* * *
19. 5. 2000 Zaključno dvodnevno poučno popotovanje po Bogomilinih in
Črtomirovih poteh, ki so ga za dvajset najuspešnejših (ne zlatih, pač pa kar
diamantnih) tekmovalcev za Cankarjevo priznanje pripravili svetovalci za
slovenski jezik Zavoda RS za šolstvo. Prvi dan so si skozi oči naših dedov
ogledali Bled in Blejski otok, Ajdovski gradec in Bohinj jim je v dežju
razkazal domačin in častni član SD, dr. Joža Mahnič, med branjem odlomkov iz
Krsta pri Savici so se ?sprehodili? do slapa Savice, drugi dan pa so
obiskali Kranj in Prešernovo rojstno hišo, ki je bila odkupljena in
preurejena v kulturni spomenik s prostovoljnimi prispevki slovenske mladine.
Na slovesni večerji so jih pozdravili prof. Ivan Lorenčič, direktor Zavoda
RS za šolstvo, dr. Zoltan Jan, predsednik SD, in prof. Vlado Pirc,
koordinator tekmovanja, ki je vodil slovesnost in se med nagovorom ni mogel
spomniti priimka svojega ?šefa? (očitno ga med nočnimi morami njegova podoba
ne preganja tako zelo kot skrbi zaradi tekmovanja). Večer je popestrila
dramska igralka Jerica Mrzel, ki je pela Prešernove poezije. (Pripravljena
je priti tudi na šole; tel. 041 72 82 27.) Tekmovalka Karmen Bukvič iz
Osnovne šole Videm pri Ptuju je vsem prisotnim poklonila prijazno
predstavitveno mapo njihovega kraja in naravoslovne učne poti, na katero
vabijo vse bralce Kronike, ki bodo pripravili kako poučno popotovanje po
Dravskem polju in Halozah, krajinskem parku Šturmovci itd. Dodatna pojasnila
in pomoč dobite na OŠ Videm (tel. 062 764 12 31;
http://www2.arnes.si/~ovidempriptujmb/). Diamantnik Črto Kreft s ptujske
gimnazije je moral že v soboto zjutraj tekmovati v znanju kemije, zato ga je
predsednik peljal v Ljubljano. Ker ima sopotnik zlata priznanja na vseh
mogočih področjih, ga je predsednik med potjo zasliševal, kako je med
zlatniki drugih tekmovanj. Pravi, da se je imel na Cankarjevem poučnem
popotovanju najbolje, le tabor mladih matematikov v Plemljevi hiši na Bledu
se mu je zdel zanimivejši, ker so imeli ves teden izpolnjen s praktičnimi in
konkretnimi vsebinami. Morda ne bi bilo slabo, če bi pripravili tudi
slovenistični tabor?
19. 5. 2000 Izšel je tudi zbornik o letošnjem vseslovenskem tekmovanju za
Cankarjevo priznanje. Kot vedno prinaša vse naloge objektivnega tipa,
rezultate tekmovanja (kar velja kot dokazilo pri postopkih za napredovanje
učiteljev), izbor najboljših esejev, pravilnik o tekmovanju, dodan pa je
tudi zgodovinski pregled razvoja tekmovanja, ki ga je skrbno pripravil prof.
Vlado Pirc, koordinator tekmovanja.
NAROČILNICA
Naslov naročnika:
.
Ulica:
.
Kraj:
Poštna številka: .
NAROČAMO:
IZVODOV Zbornika Slavističnega društva Slovenije:
Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres v
Celju, Ljubljana 2000;
IZVODOV zbornika 23. vseslovensko tekmovanje v znanju
materinščine za Cankarjevo priznanje Prešeren in oblike sveta, Ljubljana
2000.
Obvezujemo se, da bomo naročene publikacije plačali po prejemu računa.
Datum: Žig:
Podpis:
Izpolnjeno naročilnico čim prej pošljite na naslov:
Slavistično društvo Slovenije, dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova
Gorica.
19. 5. 2000 Tajnica SD, Jana Zemljarič Miklvčič, je zbrala vse kilograme
papirja in odposlala celotno dokumentacijo, ki je potrebna, da se
Slavističnemu društvu Slovenije prizna status društva, ki deluje v javnem
interesu.
19. 5. 2000 V letošnji drugi številki Zvona (str. 81?82) organizatorji
literarnovednega simpozija o Antonu Slodnjaku s slavističnega oddelka
Filozofske fakultete v Ljubljani odgovorjajo prof. Francetu Piberniku, ki
jim je v polemični ?glosi? Kdo se bo opravičil (Zvon 2000, št. 1, str.
78?80) očital, da dolg do odstavljenega profesorja ni poravnan (prim.
Kroniko 9. 3. 2000). Jasno je povedano, da je pri profesorjevi upokojitvi
imel največjo vlogo Dušan Pirjevec, kar ni všeč mnogim, ki prikazujejo
njegov pomen le v nasprotovanju komunistični oblasti.
19. 5. 2000 V televizijski oddaji Polnočni klub (TV SLO 1) so se o zakonskem
osnutku o rabi slovenskega jezika kot uradnega jezika z voditeljico Alenko
Zor Simoniti pogovarjali dr. Janez Dular, dr. Boris A. Novak, dr. Marko
Stabej in dr. Zoltan Jan. Zanimiv enourni pogovor je pokazal, da zakon o
slovenščini ni nobena prisila in da ne ogroža nobenega stolčka ali obstoječe
ustanove, ampak ponuja možnost za širše in učinkovitejše delovanje za
jezikovno kulturo. Ponovitev oddaje v ponedeljek, 22. maja.
SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
"Posebne zakone o varstvu domačega jezika poznajo tudi nekatere druge
države, npr. Francija, skandinavske države, Poljska. Če pregledamo tujo
zakonodajo, se nam razkrije zakonitost, da rabo jezika zakonsko predpisujejo
skoraj povsod, kjer ni (zadosti) samoumevna. [...] ko je na nekaterih
območjih ZDA močno narasel delež špansko govorečega prebivalstva, se je tam
začelo govoriti o ogroženosti angleščine in o potrebnosti njenega zakonskega
predpisovanja. Raba angleščine je zakonsko močno zavarovana v Kanadi
(Quebec!) in sploh po državah, kjer ni samoumevna, vštevši britanske
kolonije."
* * *
Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon
2000, št. 2, str. 62?71.
20. 5. 2000 O izkušnjah z nivojskim poukom pri slovenščini na Osnovni šoli
Polzela poroča v današnjem Delu (št. 115, str. 3) Andreja Žibret, ki se ni
pozabila spotakniti ob teze kandidata za ministra za šolstvo.
21. 5. 2000 Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo dr. France
Prešeren, ki je uspešno postavilo spomenik pesniku, čigar ime nosi,
pripravlja postavitev spomenika našemu rojaku Žigi Herbersteinu v Moskvi in
izid dvojezične knjige Žiga Herberstein ? vojščak, diplomat, državnik in
mirotvorec. Doprsni kip bo stal v atriju moskovske Vsezvezne knjižnice tuje
literature. Zbirajo prostovoljne prispevke, da bi lahko uresničili projekt,
ki je ocenjen na več kot 20.000 dolarjev. Vse prisrčno pozdravljata Just
Rugel in Milan Smolej (V.P.O. Box 17, 103104 Moscow, RF, tel. 7 095 202
2724, faks 7 095 200 1237, e-naslov drpreseren na bigfoot.com).
SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
"[...] kazni niso predvidene za kršilce jezikovne norme (tj. za tiste, ki bi
naredili kako slovnično ali pravopisno napako, uporabili kako nepotrebno
prevzeto besedo ipd.), temveč za tiste, ki bi pri javnem sporazumevanju
uporabljali namesto slovenščine tuji jezik. [...] Kaznovano bi bilo npr.
podjetje (in njegov direktor), ki bi nas sredi Ljubljane posiljeval s
plakati European Fashion Designing by Mura [...]"
* * *
Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon
2000, št. 2, str. 62?71.
* * *
22. 5. 2000 Izšla je letošnja druga številka Slovenščine v šoli, v kateri
Lidija Venko piše o povezovanju jezikovne likovne vzgoje s pomočjo stripa,
prispevka o obravnavi neumetnostnega besedila v OŠ sta napisali Olga Koplan
in Irena Ornik, o novih načinih preverjanja znanja nas seznanjajo Marta
Gaber, Vida Cajner in Vlasta Črešnik, v rubriki prenova pouka slovenščine
sodelujejo Nada Majcen, Milena Kerndl, Nevenka Janež in Bojana Verdinek,
prispevke k srednješolski metodiki so pripravile Marjana Ivančič, Sonja
Žilavec, Vesna Celarc in Andreja Gumezej. Boža Krakar Vogel se je povrnila k
vprašanju, kako poučevati književnost, Andreja Žele pa je ocenila
lanskoletni zvezek Klasja Slovenska slovstvena folklora. Naročila: Založba
ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel. 061
300 51 13, faks 061 300 51 99. Celoletna naročnina: 5000 SIT, za pravne
osebe 8500 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri naročnini
20-odstotni popust.
SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
"Pred nekaj dnevi [konec marca] se je v državnem zboru iztekla prva
obravnava Zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah, vlada je že
sprejela sugestijo diplomatov, češ da je treba zaradi zahtev bruseljskih
pogajalcev črtati tisto zakonsko določilo, ki v gospodarskih družbah zahteva
sporazumevanje v slovenščini (ne samo slovenskih temeljnih aktov, temveč
tudi npr. prošnjo za dopust ali navodilo za varstvo pri delu pa tudi spekter
govornega sporazumevanja). Ne zadošča jim črtanje omejitve tujega
državljanstva, ne zadošča jim, da bodo tu lahko dobro zaslužili in odnašali
dobiček, kamor bodo hoteli, oni se baje čutijo diskriminirane, ker bi se
morali s slovenskim sodelavcem sporazumevati po slovensko."
* * *
Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon
2000, št. 2, str. 62?71.
23. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški
fakulteti v Mariboru je organiziral strokovno poučno popotovanje v Porabje
in Radgonski kot. Ekskurzije, ki so jo vodili prof. dr. Ludvik Olas
(geografski del), prof. dr. Zinka Zorko, doc. dr. Mihaela Koletnik
(jezikovni del) in asist. mag. Jožica Čeh (literanozgodovinski del), se je
udeležilo 50 študentov in predavateljev. Ustavili so se v Monoštru na
uredništvu časopisa Porabje in v Gornjem Seniku na tamkajšnji osnovni šoli.
Pot jih je nato vodila mimo Jennersdorfa v Radgonski kot in v Potrni
(Laafeld) so se udeležili predstavitve videofilmov, ki prikazujejo ljudsko
izročilo dvojezične Koroške v Avstriji in jih je posnela dr. Herta
Maurer-Lausegger s celovške univerze.
SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
"Ko so imeli pred letom ali dvema stavko v Elanu, se je direktor z delavci,
zbranimi na tovarniškem dvorišču, pogajal (in jim posredno grozil z ?drugimi
ukrepi?) v hrvaščini. (V katerem drugem podjetju bi se lahko v nemščini.) In
ko je Svetovni slovenski kongres pisno pozval kranjskega državnega tožilca,
naj ukrepa zoper kršilca ustavne kategorije, je ta ovadbo zavrnil, češ da
naša zakonodaja za take primere ne predvideva nobene sankcije. (Neverjetno:
res je ne predvideva!)"
* * *
Iz pogovora Jožeta Horvata z Janezom Dularjem Slovenci in slovenščina, Zvon
2000, št. 2, str. 62?71.
* * *
24. 5. 2000 Ker smo/bomo šolniki dva delovna dneva ?pomladanskih
očitnic? nadomestili, se sprašujemo, kaj počnejo naši sindikati, ki
dovoljujejo šolskim birokratom, da večajo število dni pouka in tako
prispevajo k razvrednotenju našega dela (več dni dela za enako plačilo
pomeni slabše plačano delo). Spomnimo naj, da ima v zdravstvu, sodstvu itd.
vsak drugi delavec dopust po štirideset delovnih dni (brez sobot). Nam pa
kradejo tako imenovane počitnice, čeprav je bilo do letos, kljub
prerazporeditvi, komajda toliko prostih dni kot v socialistični Jugoslaviji,
da o novih in novih ? neplačanih ? nalogah ne govorimo in niti ne omenjamo,
da so ostali delavci prešli z 42-urnega delavnika na 40-urnega.
24. 5. 2000 Pospešeno tečejo priprave in zbiranje prijav za Celoletno šolo
slovenskega jezika 2000/2001. Dodatna pojasnila: Jana Zemljarič Miklavčič,
Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Aškerčeva
2, p. p. 580, 1001 Ljubljana; e-pošta: center-slo na ff.uni-lj.si.
24. 5. 2000 Šola retorike vabi k vpisu v poletno šolo retorike, ki bo kot
80-urni program potekala v Piranu. Maja in junija bo imel vrsto predavanj o
veščini javnega govorjenja in nastopanja dipl. režiser Zdravko Zupančič.
Dodatna pojasnila: Šola retorike, Tržaška 2, 1000 Ljubljana; tel. 061 126 57
85, faks 061 125 77 88, e-pošta sola_retorike na siol.net.
24. 5. 2000 Oddelek za strokovno spopolnjevanje Zavoda RS za šolstvo nas je
obvestil, da bodo naši seminarji (slovenski slavistični kongres v Portorožu
in seminar mentorjev za Cankarjevo priznanje) uvrščeni v Katalog stalnega
strokovnega izpopolnjevanja in tako vključeni v sistem strokovnega
izpopolnjevanja (ter udeležencem prinesli točke za napredovanje v nazive in
plačilne razrede).
25. 5. 2000 Revija Primorska srečanja je v 229. številki objavila referate s
simpozija o Ljubki Šorli, ki ga je pripravil meddruštveni odbor primorskih
slavističnih društev (glej Kroniko17. 3. 2000 ).
S TUJEGA ZELNIKA
* * *
Prejšnji predsednik SD Celje, prof. Anton Šepetavc, ki poleg vsega ostalega
vodi tudi skupino za preprečevanje in pomoč odvisnikom na 1. gimnaziji v
Celju, je sodeloval tudi pri knjižici Karla Gržana V svetu omame (Ljubljana:
Družina 1999, zbirka Razpotja življenja). Med drugim pove:
* * *
Treba je živeti z mladostjo svojega časa in ne s časom svoje mladosti.
* * *
Spomni nas tudi na Nietzschejevega Zaratrusto, kjer najdemo tudi to mesto:
"Ali se vas učenci bojijo?" "Ne, saj se tudi jaz ne njih!"
25. 5. 2000 Spletne novice dr. Mirana Hladnika:
Taras Kermauner je te dni (13. aprila) praznoval sedemdeseti rojstni dan.
Vse najboljše (čeprav je izstopil iz Slavističnega društva Slovenije).
Stanko Klinar se je ob tej priložnosti odločil objaviti verze, ki so mu jih
v obtožbo skovali Anitos, Meletos in Lykon. Preberite na
http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/taras. html.
Komplimenti, ki jih Iztok Stržinar v reviji Internet izreka spletnemu
iskalniku Ask Jeeves, niso pretirani. Na lokaciji http://www.ask.com/
zastavljamo vprašanja kar v naravnem jeziku (za zdaj le v angleščini),
stroj pa odgovarja s povezavami na ustrezne strani. Ko sem ga vprašal, kdo
je to Miran Hladnik, me je po začetnem sprenevedanju, da sem se najbrž
zmotil pri tipkanju imena, usmeril na moje ključne spletne strani. Zadel je
tudi pri vprašanju, kdaj je izšlo Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni. Poskusite
še sami. Http:// www.mantex.co.uk/reviews/browner.htm ? ocena nove knjige o
literaturi in internetu Stephanie Browner idr., Literature and the
Internet: A Guide for Students, Teachers, and Scholars, ISBN 0815334532.
Http://www.wired.com/wired/archive/8.04/joy.html ? zakaj nas prihodnost ne
potrebuje? Članek iz revije Wired. Http://metalab.unc.edu/bosak/ ?
Shakespeare v XML-obliki. Http://www.cs.okstate.edu/~jds/mud faq-p1.html ?
vse o MUD-ih oz. omrežnem igranju vlog (inkarnacijah) ? kako pravzaprav
prevajamo ta način obnašanja; literarne zgodbe postajajo interaktivne, tako
tudi Hamlet: http://web.mit. edu/jhmurra y/www/HOH.html ? Hamlet v
holodecku (spet ena beseda za prevod!), tj. hologramski Hamlet. Http:
file://curricula.mit.edu/eliza/ ? oblikuješ lastnosti osebe in se z njo
potem pogovarjaš. Dodajam še svoj piskrček in vabim k ogledu
http://www.ff.uni.lj.si/slovjez/mh/kmpov/kp_toc.htm, kamor bom postavljal
povezave na temo slovenska kmečka povest. Kratek historiat o tejle
diskusijski skupini preberite http://www.ijs.si/ lit/slovlit.html-l2.
Http://www.ijs.si/knj_jez.html-l2 ? Hladnikov referat o razmerju med jezikom
in literatu-ro. Http://www.hum.uva.nl/natlearn/ ? vabilo za sodelovanje v
mednarodnem projektu znanstveniki in kul-turni nacionalizem, ki predvideva
tudi razpravljanje o Kopitarju.
Slovenščina v globalni vasi. V Delu zadnjega tedna (24.?30. april) so bili
objavljeni trije prispevki, ki se dotikajo vloge malih jezikov v nacionalno
vedno bolj mešani globalni skupnosti. Francoski pisatelj Philippe Sollers v
intervjuju svetuje, naj se slovenski pisatelji znajdejo in preidejo v večji
jezik, tako kot je to storil Vladimir Nabokov [pomenljiv zgled, Nabokov je
namreč prešel od nemajhne ruščine v angleščino, op. m. h.]. Ameriški
politolog Francis Fukuyama, ki pripada tretji generaciji ameriških Japoncev,
iz izkušnje lastne družine trdi, da je edina perspektiva za vse, ki se
preselijo v tuje okolje, čim hitrejša asimilacija in obnavlja prepričanje,
da je investicija staršev v otrokovo večjezičnost škodljiva za njegov razvoj
in uspeh. Miha Bregant (gl. Kroniko 22. 4. 2000) pa popisuje različno
jezikovno prakso v mešanih družinah in v družinah v jezikovno tujem okolju
in razlaga odločitev staršev bodisi za asimilacijo bodisi za večjezičnost
kot izraz prizadevanja po večji lagodnosti bivanja in po družinski sreči.
Veneti, naši predniki. Marca Greenberga je prevzela Ambrožičeva knjiga Adieu
to Brittany (A Trans-cription and Translation of Venetic Passages and
Toponyms), zlasti transkripcija in prevod v kamen klesa-nega napisa,
najdenega leta 1909 v Galiji, danes shranjenega v Cavillonu, Caucluse.
Sledeči citat je s strani 29: ELOYICCA / MAGOUREI / GIAoYA / Transkripcija
1: LOJIČKA / MA GOJREI / GIA OJA Druga transkripcija: JE LOJIČKA/ NA GOREJ;
/ GEE, AH? OJ, JA! / Prevod: ?There is a Lojička on the hill: ?Gee, ah? Oh,
yeah!?? Razlaga: JE ? ?is, there is? LOJIČKA ? ?little suetty girl? ? from
LOJ ? ?suet? ? IČKA, diminutive (MA) NA ? ?on? ? MA may at one time have
been the form. Now, it is quaint, dialectal, and archaic. There is, however,
no problem identifying it. GOREJ ? ?mountain, hill? ? metathesis of today?s
form ? fem. sg. ? locative with an archaic GOREJ case ending for today?s
GORI (GIA) GJA ? ?gee, ah?? ? in the sense of ?Gee, I don?t know? OJA ? ?oh,
yes? ? later response. Marc Greenberg spomla-danskemu prebujenju narave
primerno komentira in popravlja Ambrožičevo razlago takole: Uboga Lojička!
Žrtvovala se je na gori, pa 2500 let kasneje diletantski filologi ne znajo
razvozlati, kaj je v resnici uživala. Jasno, da gre za staroevropski primer
pornografične kitice: Lojičko jaha na gori, [vpije ona:] ?Ja, o,
?
Jezikovni kotiček. Ker literati nikakor nismo neobčutljivi do jezika in ker jezikoslovci nimajo samostojnega elektronskega foruma, naj bo dovoljeno na tem mestu potožiti mi nad nevšečno, vendar vztrajno navado zapisovanja vrstilnih števnikov. Sam nikoli ne zapišem ?v 50.-ih letih?, ampak vedno ?v 50. letih?, ker bi v nasprotnem moral tako nerodno sklanjati tudi druge števnike, npr. ?vsakega 5.-ega, 10.- ga in 15.-ega v mesecu?, ali ?s 5-imi tolarji v žepu?, ali ?z 2-ma človekoma? (?z 2-ema človekoma?), kar ne gre. Poučite me, prosim, kakšno rešitev predvideva pravopis mimo tiste, da števnik lepo izpišemo z besedo. Zavzemam se za zapis števnikov s števkami brez sklonskih oblik; ko jih beremo, jih seveda izgovorimo v sklonu.
Količina ur pri predmetih. Najbrž se boste strinjali, da je število ur predmeta premo sorazmerno s stopnjo pomembnosti predmeta in učitelja, ki predmet predava. Klic po večjem številu ur pri predmetu torej ni le posledica kopičenja znanj
a in razvoja stroke, kakor pogosto argumentiramo, ampak je tudi v službi
prizadevanja za uglednejši položaj na lestvici študijskih obveznosti in v
predavateljski hierarhiji. ? Kolikor ur že imamo, vem, da jih v celoti ne
izrabimo, ampak nam pogosto iz različnih razlogov (študijski in bolezenski
dopusti, sestanki, ker na predavanje ni študentov ipd.) odpadejo. Uporabni
so še naslednji načini redukcije dodeljenih ur: v razred pridemo deset minut
kasneje in malo prej nehamo ali pa začnemo semester teden kasneje in ga
teden prej končamo. Tako obnašanje je znak akademske imenitnosti, zato se
urnika držijo pač le tisti, ki še nimajo dovolj ugleda ali pa so se navzeli
drugačnih navad na kakšni od univerz na zahodu. ? Kreditni normativi bodo
marsikje zahtevali redukcijo obstoječih ur in vzbudili negodovanje, da se s
skrčenimi urami res ne da posredovati osnovnih znanj. Sam ne mislim tako.
Manj predavanjskih ur omogoči študentu več samostojnega študija in ga vanj
prisili. Izčrpna predavanja zmanjšujejo potrebo po branju strokovne
literature, ker bo za izpit v grobem zadoščala že reprodukcija
odpredavanega. Učitelja pa manjše število ur utegne prisiliti v boljšo
organizacijo in v bolj racionalno izrabo časa.
Podiplomski študij na FF. Literati na FF smo se dogovorili za koordinacijo
individualnih podiplomskih
programov. V prihodnje bomo splošne predmete, kot je npr. metodologija
literarne vede, in usmeritvene (npr. verzologija, recepcijska teorija)
ponujali v predavanjski obliki. Predavali bomo podiplomski učitelji in naši
domači in tuji gostje ob petkih popoldne tako, da bo vsak prevzel dve ali
štiri ure tiste tematike, na katero se najbolj spozna. V splošno podiplomsko
ponudbo sam predlagam izbrana poglavja iz nacionalnih literarnih ved
(španske, ameriške, ruske itd.), ker mislim, da bi podiplomskim študentom
samo koristilo, ko bi iz prve roke dobili strnjeno informacijo o najbolj
vročih temah in avtoritetah manj poznanih ali celo nepoznanih nacionalnih
filologij.
Ni ravno skromno, vendar si dovolim, ker o drugih dogodkih nimam poročil,
napraviti ekskluzivno reklamo za svoj novi članek Čas v slovenskem
zgodovinskem romanu: http://www.ijs.si/lit/cas_zgr.html-l2.
Spletke. Http://members.aol.com/jesenovec ? genealogija, ne literarna, ampak
slovenska. Http://www.freeb ordello.com/smesko/ ? zbirka slovenskih šal.
Http://home.amis.net/obcpodlh/Dejan/Vaje_nemscina/ ? nemš-čina na daljavo.
Http://www.geocities.com/Vienna/Strasse/4660/Soneti.htm ? Gregor Rozman,
Soneti in ba-lade. Besedilni arhivi po nasvetu Nikolaja Pečenka v reviji
Internet: http://promo.net./pg/ (Gutenberg, 2700 besedil),
http://www.ipl.org (Internet public library, 11.000 besedil, seveda tudi
celotni Shakespeare), http://classics.mit.edu (Internet classics archive,
440 latinskih in grških besedil); avtor kaže tudi na slovenska besedila na
http://www.ijs.si/lit/leposl.html. Http://www.translate.ru/eng/ ? ruski
prevajalnik iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine.
Zgodovina. Ko se je v Slovlitu pred časom Aleš kritično odzval na citirani
predlog nekega Američana, kako je oziranje nazaj v zgodovino za humanistiko
neproduktivno, še nisem imel v roki razmišljanja Françoisa Lachanca v
diskusijski skupini Humanist (http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/,
Vol. 14, No. 7.), ki je prebiral Erwina Panofskega (_The history of art as
a humanistic discipline_, 1940): tudi znanstvenik (tj. naravoslovec) ima
opraviti s človeškimi proizvodi, namreč z deli svojih predhodnikov , ne le
z naravo kot tako. Vendar jih ne raziskuje kot druge predmete znanstvenega
interesa, ampak jih obravnava kot nekaj, kar mu utegne pomagati raziskovati
naprej. Za humanista pretekla človeška dejstva ne zastarajo, zanimajo ga
sama po sebi, kot se pojavljajo v toku časa. --- Hočem navijati za eno ali
drugo možnost? Ne, le potrditi, da gre za dve različni definiciji
raziskovalnega predmeta.
O knjigi in literaturi na splošno Mitja Čander v sobotnem intervjuju (Delo
29. aprila, 20?22) ugotavlja
skrajno javno marginaliziranost leposlovja in literarne kritike; 700
prodanih izvodov knjige je na Slovenskem danes že velika številka. Kljub
temu film, televizija in internet knjige ne bodo izpodrinili, vse dokler bo
obstajal krog ekskluzivistično nastrojenih konzumentov, ki jim je knjiga
fetiš. In dokler bo država to inštitucijo podpirala. ? V sosednjem članku
ameriški literarni agent John Brockman obrača na glavo naše predstave o
razmerju med znanostjo in literaturo: "Znanost je polna idej in vprašanj,
literarni svet pa ne." Znanstveniki ne ponujajo kakšnih presenetljivih
odgovorov o življenju, pač "pa zastavljo izredno zanimiva vprašanja". [Ali
nismo bili vedno mnenja, da je zastavljanje vprašanj značilno za
humanistične discipline za razliko od znanosti, ki si prizadevajo k čim bolj
natančnim odgovorom?] Brockman očita literatom, filozofom in intelektualcem
[sem nekam najbrž spadamo tudi literarni zgodovinarji], da so prav ponosni
na to, da nimajo pojma o znanosti. Znanost in humanistika se bosta
spoprijateljili šele, ko bomo"porušili vse kipe", to je ko se bo humanistika
otresla sklicevanja na preteklost in se prepustila vizionarskim novim
idejam. Bomo kaj komentirali?
Navodila za pošiljanje sporočil. Da bi se izognili težavam, ki jih imajo
nekateri slovlitjani s prebiran-jem sporočil, po nasvetu mojstrov Erjavca
in Martinca priporočam, da pisma na slovlit na ijs.si pošiljate v goli
tekstovni obliki (torej v meniju ne izberete html, ampak plain text!) in jim
ne pripenjate dokumentov v formatih doc, rtf ali html. Ne bo tako lepo, bo
pa bolj univerzalno berljivo. SlovLit mailing list SlovLit na ijs.si
http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit
lp miran
PRIJAVNICA/PRISTOPNA IZJAVA
ZA KOLEGE, KI BI ŽELELI BITI/POSTATI ČLANI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE,
PA ŠE NISO SPOROČILI SVOJEGA NASLOVA ALI PA SO SE PRESELILI.
KER JIH NIMAMO V NOVI EVIDENCI, JIH NE MOREMO OBVEŠČATI IN JIM POŠILJATI
ČLANSKEGA GRADIVA.
IME IN PRIIMEK:
.
TOČEN ZASEBNI NASLOV (S POŠTNO ŠTEVILKO):
.
.
IZOBRAZBA:
.
DELOVNO MESTO:
.
ČLANARINO ZA LETO 2000 (3000 SIT) PORAVNATE S POLOŽNICO. PRIJAVNICO Z
ŽELJO, DA SE ŽELITE VČLANITI V SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE, POŠLJITE NA
NASLOV:
DR. ZOLTAN JAN, CANKARJEVA 84, 5000 NOVA GORICA.
Številka: 001-08/92-1/46
Ljubljana, 19. 5. 2000
V skladu s sklepom 34. seje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za
družbene dejavnosti z dne 17. 4. 2000 in delovnega sestanka z dne 11. 5.
2000
Vas vabim
na javno predstavitev mnenj o tezah za zakonsko ureditev rabe slovenščine
kot uradnega jezika, ki bo
v ponedeljek, dne 5. 6. 2000, ob 12. uri
v mali dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4.
Delovno gradivo zakonskega predloga o rabi slovenščine kot uradnega jezika
bo predstavil dr. Janez Dular.
V želji, da bi omogočili kakovostno obravnavo, Vas prosimo, da s svojimi
mnenji in predlogi sodelujete v razpravi in s tem sooblikujete predlog
zakona.
Delovno gradivo bo kasneje objavljeno v reviji Jezik in slovstvo, že zdaj pa
je na voljo pri službi Državnega sveta. Na Vašo željo Vam ga bo posredovala:
Sonja Uršič (tel. 061 176 13 69).
Vljudno vabljeni!
Državni svetnik
dr. Zoltan Jan
Slavistično društvo Slovenije
P O Š T N I N A P L A Č A N A
PO POGODBI ŠT. 1/1-H/29-15-1/00
PRI POŠTI 5001 NOVA GORICA
TISKOVINA
Pošilja:
dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica
Člani Slavističnega društva prejemajo glasilo Kronik brezplačno. Izdelek
sodi se ne prodaja.
Naklada tokratne številke Kronike Slavističnega društva Slovenije je 2200
izvodov.
Dodatne informacije o seznamu SlovLit