[SlovLit] Majske spletne novice

[Miran Hladnik]

1. Podiplomski študij na FF
2. Jezikovni kotiček
3. O knjigi in literaturi na splošno

1. Podiplomski študij na FF
Literati na FF smo se dogovorili za koordinacijo individualnih podiplomskih
programov. V prihodnje bomo splošne predmete, kot je npr. Metodologija
literarne vede, in usmeritvene (npr. verzologija, recepcijska teorija)
ponujali v predavanjski obliki. Predavali bomo podiplomski učitelji in naši
domači in tuji gostje ob petkih popoldne tako, da bo vsak prevzel dve ali
štiri ure tiste tematike, na katero se najbolj spozna. V splošno podiplomsko
ponudbo sam predlagam izbrana poglavja iz nacionalnih literarnih ved
(španske, ameriške, ruske itd.), ker mislim, da bi podiplomskim študentom
samo koristilo, ko bi iz prve roke dobili strnjeno informacijo o najbolj
vročih temah in avtoritetah manj poznanih ali celo nepoznanih nacionalnih
filologij.

2. Jezikovni kotiček
Ker literati nikakor nismo neobčutljivi do jezika in ker jezikoslovci nimajo
samostojnega elektronskega foruma, naj bo dovoljeno na tem mestu potožiti mi
nad nevšečno, vendar vztrajno navado zapisovanja vrstilnih števnikov. Sam
nikoli ne zapišem "v 50.-ih letih", ampak vedno "v "50. letih", ker bi v
nasprotnem moral tako nerodno sklanjati tudi druge števnike, npr. "vsakega
5.-ega, 10.-ega in 15.-ega v mesecu", ali "s 5-imi tolarji v žepu", ali "z
2-ma človekoma" ("z 2-ema človekoma"), kar ne gre. Poučite me prosim, kakšno
rešitev predvideva pravopis mimo tiste, da števnik lepo izpišemo z besedo.
Zavzemam se za zapis števnikov s števkami brez sklonskih oblik; ko jih
beremo, jih seveda izgovorimo v sklonu.

3. O knjigi in literaturi na splošno
Mitja Čander v sobotnem intervjuju (Delo 29. aprila, 20?22) ugotavlja
skrajno javno marginaliziranost leposlovja in literarne kritike; 700
prodanih izvodov knjige je na Slovenskem danes že velika številka. Kljub
temu film, televizija in internet knjige ne bodo izpodrinili, vse dokler bo
obstajal krog ekskluzivistično nastrojenih konzumentov, ki jim je knjiga
fetiš. In dokler bo država to inštitucijo podpirala. ? V sosednjem članku
ameriški literarni agent John Brockman obrača na glavo naše predstave o
razmerju med znanostjo in literaturo: "Znanost je polna idej in vprašanj,
literarni svet pa ne." Znanstveniki ne ponujajo kakšnih presenetljivih
odgovorov o življenju, pač "pa zastavljo izredno zanimiva vprašanja". [Ali
nismo bili vedno mnenja, da je zastavljanje vprašanj značilno za
humanistične discipline za razliko od znanosti, ki si prizadevajo k čim bolj
natančnim odgovorom?] Brockman očita literatom, filozofom in intelektualcem
[sem nekam najbrž spadamo tudi literarni zgodovinarji], da so prav ponosni
na to, da nimajo pojma o znanosti. Znanost in humanistika se bosta
spoprijateljili šele, ko bomo"porušili vse kipe", to je ko se bo humanistika
otresla sklicevanja na preteklost in se prepustila vizionarskim novim
idejam. Bomo kaj komentirali?

Lp miran