[SlovLit] spletne novice februar_2

[Aleš Bjelčevič]

Ali je ukvarjanje s Prešernom znanstveno relevantnejše od ukvarjanja s tretjo ligo?
Najprej si moram prevesti Miranovo besedo relevanten: najbrµ je mišljeno "prispeva novo, netrivialno znanje o predmetu". Govorimo torej o razpravah, ki hočejo biti raziskovalne, inovativne, tistih, ki so namenjene oµjemui krogu strokovnjakov. Ne govorimo o uvodnih, preglednih razpravah za širšo ali laično publiko. Če gre namreč za razprave za laično publiko, so verjetno  bolj privlačne velike teme, v literarnem primeru velika imena. (Jaz kot literat raje preberem razpavo o črnih luknjah, prapoku itd. kot pa razpravo o tem, kako se gibljejo molekule helija pri -40 stopinjah.)
O inovativnih razpravah govori Jure Zupan. Če ga prav razumem: razprava je potencialno relevantna, ko smo postavili hipotezo in jo potrdili (oz. pokazali, da je ni mogoče ovreči; to ponavadi vzame več časa). Šele verificirane hipoteze gredo na tehtnico. Ta ugotovitev je važna, ker gre nekaterim humanističnim razpravam predvsem za postavljanje, ne pa za potrditev hipotez (potrjevanje hipotez je za črnce, ne za modre glave). Poleg tega je humanistični stil včasih tako nejasen, da hipoteze pogosto sploh ne moreš uzreti - posledica tega, da razprava ni sad dolgotrajnega dela, ampak se zgolj beleži trenutni tok razpravljalčeve misli. Ampak tudi slabe razprave o velikih imenih niso predmet naše diskusije. Predmet naše razprave so samo dobre razprave o velikih vs. malih literatih. Katere so bolj relevantne?

Gre po mojem za to, da imamo v humanistiki opraviti z velikim številom ti. znanstvenih paradigem. Paradigma sestoji iz teorije (= aksiomi, pravila izpeljave ..., rešeni in nerešeni problemi), delujočih raziskovalcev in bolj pasivnih odjemalcev znanja. Posamezni znanstvenik pripada eni paradigmi (v vsem življenju morda večim, v konkretnem trenutku pa le eni). Zanj kot za delujočega raziskovalca so relevantne razprave, ki pripomorejo pri reševanju njegovih problemov. Ostalo spada na področje "zanimivosti". Področja njegovega "zanimanja" pa so lahko različna. In tu velja spet isto: ko ga "zanima" področje A, so važne razprave z A itd. Ta področja ima v danem času verjetno tudi hierarhizirana. Mene kot literarnega zgodovinarja recimo trenutno najbolj zanima zgodovina slovenskega verza, sledijo zgodovina nabožne literature, potem vprašanja estetskosti in literarnosti literature, ljudska epika itd. Zato raziskujem, berem, kupujem in vrednotim v tem zaporedju. Mislim, da tudi pri tistih, ki so pretežno bralci in manj proizvajalci razprav, ni dosti drugače. Tudi oni se navdušujejo za teorijo X bolj kot za teorijo Y. 

Morda velja podobno tudi za cele generacije: v generaciji 60-ih se jih je več navduševalo za interpretacijo kot za kaj drugega, danes pa za, kaj vem, sociološke raziskave literature.

Mislim, da nasplošno - neodvisno od časa in zunaj paradigem - težko govorimo o tem, kaj ima večjo težo. Težko je primerjati vrednost razprav iz različnih paradigem, ker so paradigme do neke mere verjetno nekompatibilne. Težko je reči, ali je na splošno interpretacija Krsta pri Savici važnejša od sociološke razlage fenomena Koseski. (Zanimiva bi bila zgodovinska statistika, koliko je posamezno obdobje produciralo razprav o velikih in malih avtorjih.)

Dejstvo, da nekdo (tudi jaz pred leti) raje poseže po razpravi o Kosovelu kot o Francu Oniču, bi verjetno pričalo ne o tem, da je ta razprava zaradi Kosovela apriori pomembnejša, ampak da se dotični bralec navdušuje za paradigmo, ki ji rečemo literarna interpretacija. Ta je imela predzadnjih 20-30 let največ vpliva in se je prenesla tudi v šole.

Aleš Bjelčevič

*********************************************************

"Še ena tema za diskusijo: ali veličina predmeta daje tehtnost
literarnovednemu razpravljanju? Konkretno: ali odločitev za razpravlanje o
Prešernu v temelju ponuja boljše možnosti za relevantne znanstvene rezultate
kot odločitev za analizo kakšnega avtorja druge ali tretje pesniške lige."

Miran Hladnik

"Vprašane ali veličina predmeta daje tehtnost razpravljanju oziroma dejstvo,
da razpravljamo o Prešernu in ne recimo o Koseskem ali XY-pesniku, ki se na
slovenskem pojavlja dandanes, je stvar teme razprave in hipoteze, ki jo
želimo potrditi ali ovreči. Bojim se, da danes večini slovesnkih
raziskovalcev ni jasno, kaj so osnovne znanstvene dejavnosti. Prva in
bistvena znanstvena dejavnost je postavitev hipoteze. Če te ni, je vse
ostalo le kavarniški pogovor.

Postavitev hipoteza navdno sledi dolgotrajnemu študiju ali raziskavam nekega
(nekih) znastvenega(ih) vprašanj(a). Šele potrditev ali zavrnitev
postavljene hipoteze in posledice enega od obeh izhodov, lahko opredelimo
kot "tehtnost" razprave ali "veličino" vprašanja
Če hipoteze ni, je še ni, ali je še nismo (niso) postavili, ali pa hipoteze
ni zaradi kateregakoli drugega razloga, o "tehtnosti" razprave ne moremo
soditi.

Jure Zupan"


-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000307/c07546c6/attachment.html