20.7. ob 13h - predavanje prof. Krota OGLJIK V NANOSVETU IN V VESOLJU

[Polona Strnad]

Spoštovani!

Prihodnji teden bo Institut >Jožef Stefan< skupaj z Društvom matematikov,
fizikov in astronomov Slovenije, Inštitutom za matematiko in fiziko ter
Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani gostil enega od
Nobelovih nagrajencev za kemijo leta 1996 Sira Harolda Krota, ki bo
predstavil, kako zanimiva, vznemirljiva in pomembna je vloga, ki jo je pri
skoraj vseh vidikih razvoja našega razumevanja fizikalne in naravoslovne
znanosti igral element ogljik.

 

Predavanje 

OGLJIK V NANOSVETU IN VESOLJU

bo v sredo, 20. julija 2011, ob 13. uri v

Veliki predavalnici Instituta >Jožef Stefan< 

na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.

 

Prisrčno vabljeni!

 

Polona Strnad

Odnosi z javnostmi

Institut >Jožef Stefan<

 

SIR HARRY KROTO je profesor kemije na državni univerzi na Floridi v
Združenih državah Amerike, kjer so njegova glavna skrb raziskave na področju
nano-znanosti. Leta 1996 je kot eden od treh raziskovalcev prejel Nobelovo
nagrado za kemijo. Je član Royal Society of London, predava pa tudi na
Univerzi v Sussexu v Brightonu v Veliki Britaniji. Poleg raziskav o difuznih
spektralnih pasovih medzvezdne snovi (Diffuse Interstellar Bands - DIB) je
tudi ustanovitelj Global Educational Outreach for Science, Egineering and
Technology programme (GEOSET), ki želi s pomočjo neomejenih možnosti
Interneta izboljšati splošni nivo znanstvenega poučevanja po svetu.

Difuzni spektralni pasovi medzvezdne snovi (Diffuse Interstellar Bands -DIB)
so še nepojasnjene spektroskopske lastnosti, prvič opažene v dvajsetih letih
dvajsetega stoletja. Na podlagi preteklih odkritij se je zdela domneva, da
C60 morda obstaja v vesolju in je odgovoren za DIB (Kroto & Jura), vsaj tako
dobra kot večina tedanjih predlogov. Posebej prepričljivo domnevo, da C60
obstaja v vesolju, podpira dejstvo, da je bilo izvirno odkritje plod
srečnega naključja pri laboratorijskih eksperimentih, ki so bili zasnovani
tako, da so simulirali atmosferske pogoje v hladnih rdečih ogljikovih
velikankah. Domnevo so pravkar potrdili Cami in njegovi sodelavci, ki so
prav tako odkrili infrardeče proge v spektrih, ki jih je pridobil Nasin
satelitski teleskop Spitzer. To odkritje pomeni, da so nekatere novejše
raziskave, opravljene na Floridski državni univerzi, v katerih se ukvarjajo
z endohedralnimi fulereni, pri katerih so atomi ujeti v ogljikovi kletki,
izjemno relevantne za razlago nekaterih anomalij pri izotopnih razmerjih,
zaznanih v meteoritih, zlasti v z ogljikom bogatih hondritih. To je še en
primer izjemne sinergije med znanostjo o zemeljskih pojavih in znanostjo o
vesolju.

 

-------------- next part --------------
An HTML attachment was scrubbed...
URL: <http://mailman.ijs.si/pipermail/predavanja/attachments/20110715/674dfae9/attachment.html>