<html xmlns:v="urn:schemas-microsoft-com:vml" xmlns:o="urn:schemas-microsoft-com:office:office" xmlns:w="urn:schemas-microsoft-com:office:word" xmlns:m="http://schemas.microsoft.com/office/2004/12/omml" xmlns="http://www.w3.org/TR/REC-html40"><head><meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=iso-8859-2"><meta name=Generator content="Microsoft Word 14 (filtered medium)"><style><!--
/* Font Definitions */
@font-face
{font-family:"Cambria Math";
panose-1:2 4 5 3 5 4 6 3 2 4;}
@font-face
{font-family:Calibri;
panose-1:2 15 5 2 2 2 4 3 2 4;}
/* Style Definitions */
p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal
{margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-fareast-language:EN-US;}
a:link, span.MsoHyperlink
{mso-style-priority:99;
color:blue;
text-decoration:underline;}
a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed
{mso-style-priority:99;
color:purple;
text-decoration:underline;}
span.EmailStyle17
{mso-style-type:personal-compose;
font-family:"Calibri","sans-serif";
color:windowtext;}
p.line862, li.line862, div.line862
{mso-style-name:line862;
mso-margin-top-alt:auto;
margin-right:0cm;
mso-margin-bottom-alt:auto;
margin-left:0cm;
font-size:12.0pt;
font-family:"Times New Roman","serif";}
.MsoChpDefault
{mso-style-type:export-only;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-fareast-language:EN-US;}
@page WordSection1
{size:612.0pt 792.0pt;
margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt;}
div.WordSection1
{page:WordSection1;}
--></style><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapedefaults v:ext="edit" spidmax="1026" />
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapelayout v:ext="edit">
<o:idmap v:ext="edit" data="1" />
</o:shapelayout></xml><![endif]--></head><body lang=SL link=blue vlink=purple><div class=WordSection1><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>Spoštovani!<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>Prihodnji teden bo Institut »Jožef Stefan« skupaj z </span><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif"'>Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Inštitutom za matematiko in fiziko ter Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani </span><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>gostil enega od Nobelovih nagrajencev za kemijo leta 1996 Sira Harolda Krota, ki bo predstavil, kako zanimiva, vznemirljiva in pomembna je vloga, ki jo je pri skoraj vseh vidikih razvoja našega razumevanja fizikalne in naravoslovne znanosti igral element ogljik.<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>Predavanje <o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal align=center style='text-align:center'><b><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>OGLJIK V NANOSVETU IN VESOLJU</span></b><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'><o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal align=center style='text-align:center'><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>bo <b>v sredo, 20. julija 2011, ob 13. uri </b>v<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal align=center style='text-align:center'><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« <o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal align=center style='text-align:center'><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>Prisrčno vabljeni!<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>Polona Strnad<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>Odnosi z javnostmi<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'>Institut »Jožef Stefan«<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Times New Roman","serif";mso-fareast-language:SL'><o:p> </o:p></span></p><p class=line862 style='text-align:justify'><b><span style='font-size:11.0pt'>SIR HARRY KROTO</span></b><span style='font-size:11.0pt'> je profesor kemije na državni univerzi na Floridi v Združenih državah Amerike, kjer so njegova glavna skrb raziskave na področju nano-znanosti. Leta 1996 je kot eden od treh raziskovalcev prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Je član Royal Society of London, predava pa tudi na Univerzi v Sussexu v Brightonu v Veliki Britaniji. Poleg raziskav o difuznih spektralnih pasovih medzvezdne snovi (Diffuse Interstellar Bands – DIB) je tudi ustanovitelj Global Educational Outreach for Science, Egineering and Technology programme (GEOSET), ki želi s pomočjo neomejenih možnosti Interneta izboljšati splošni nivo znanstvenega poučevanja po svetu.<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify;text-autospace:none'><span lang=EN-US style='font-family:"Times New Roman","serif";color:black'>Difuzni spektralni pasovi medzvezdne snovi (Diffuse Interstellar Bands -DIB) so še nepojasnjene spektroskopske lastnosti, prvič opažene v dvajsetih letih dvajsetega stoletja. </span><span lang=EN-US style='font-family:"Times New Roman","serif"'>Na podlagi preteklih odkritij se je zdela domneva, da C<sub>60</sub> morda obstaja v vesolju in je odgovoren za DIB (Kroto & Jura), vsaj tako dobra kot večina tedanjih predlogov. Posebej prepričljivo domnevo, da C<sub>60</sub><a name=id.3b586161b8ee></a> obstaja v vesolju, podpira dejstvo, da je bilo izvirno odkritje plod srečnega naključja pri laboratorijskih eksperimentih, ki so bili zasnovani tako, da so simulirali atmosferske pogoje v hladnih rdečih ogljikovih velikankah. Domnevo so pravkar potrdili Cami in njegovi sodelavci, ki so prav tako odkrili infrardeče proge v spektrih, ki jih je pridobil Nasin satelitski teleskop Spitzer. To odkritje pomeni, da so nekatere novejše raziskave, opravljene na Floridski državni univerzi, v katerih se ukvarjajo z endohedralnimi fulereni, pri katerih so atomi ujeti v ogljikovi kletki, izjemno relevantne za razlago nekaterih anomalij pri izotopnih razmerjih, zaznanih v meteoritih, zlasti v z ogljikom bogatih hondritih. To je še en primer izjemne sinergije med znanostjo o zemeljskih pojavih in znanostjo o vesolju.<span style='color:black'><o:p></o:p></span></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-family:"Times New Roman","serif"'><o:p> </o:p></span></p></div></body></html>