OPOMNIK: IJS KOLOKVIJ, sreda, 21. oktober 2009, prof. ddr. Boris Turk

[Andreja Berglez]

Vabim vas na 3. predavanje iz sklopa "Kolokviji na IJS" v letu 2009/10, ki
bo v sredo, 21. oktobra 2009, ob 13. uri v Veliki predavalnici Instituta
>Jožef Stefan< na Jamovi cesti 39 v Ljubljani. Napovednik predavanja najdete
tudi na naslovu http://www.ijs.si/ijsw/Koledar_prireditev, posnetke
preteklih predavanj pa na http://videolectures.net/kolokviji_ijs. 

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Prof. ddr. Boris Turk, 

Institut >Jožef Stefan<

 

Prenos celičnih signalov s proteazami: biomedicinski izziv 21. stoletja

 

Proteaze so dolgo časa veljale kot encimi ki pretežno nespecifično
razgrajujejo proteine. Vendar se je ta pogled v zadnjem času bistveno
spremenil in tako proteaze danes veljajo za izredno pomembne signalne
molekule, ki so vključene v številne življensko pomembne procese, kot
homeostaza, imunski odziv, DNA replikacija, celični cikel, razmoževanje,
diferenciacija in migracija celic, morfogeneza in preoblikovanje tkiv,
celjenje ran, angiogeneza in apoptoza. Zaradi njihove poglavitne vloge pri
kataliziranju biokemijskih procesov ki so ključnega pomena za življenje
predstavljajo proteaze tudi izredno pomembno skupino tarč za farmacevtike. Z
uporabo bioinformatike so odkrili, da se v genomu miši in človeka nahaja
~500-600 genov, ki kodirajo za proteaze, pri čemer jih je večina ortolognih.
Da bi razumeli, zakaj so proteaze tako pomembne tarče, kako jih validirati
kot tarče in kako uporabiti te informacije za proizvodnjo učinkovitih
zdravil, je potrebno razumeti biološke procese, pri katerih proteaze
sodelujejo, način delovanja in regulacije proteaz in njihovo biokemijo
vključno s strukturo in funkcijo. Bistven parameter je tudi, kako so se te
lastnosti proteaz spremenile v bolezenskem stanju. Da pa bi lahko
identificirali vlogo posamezne proteaze v določenem biološkem procesu in da
bi razumeli prenos signalov s proteazami v normalnem in bolezenskem stanju
pa je potrebno poznati fiziološke substrate proteaz ali njihove degradome.
Pregled področja bo ilustriran s primeri s področja cisteinskih proteaz, ki
imajo pomembno vlogo pri številnih procesih, vključno s celično razgradnjo
proteinov, apoptozo in imunskim odzivom medtem ko so napake pri regulaciji
delovanja teh proteaz opazili pri številnih boleznih, kot  npr. pri raku,
nevrodegenerativnih obolenjih, avtoimunskih boleznih, osteoartritisu in
osteoporozi.

 

Predavanje bo v slovenščini.

Lepo vabljeni!

-------------- next part --------------
An HTML attachment was scrubbed...
URL: <http://mailman.ijs.si/pipermail/kolokvij-ijs/attachments/20091020/32ae6ebb/attachment.html>